Jaka Koren

Skoraj je ne bi prepoznala. Pred mano je stala druga ženska. Izdali so jo bleščeč nasmeh in prijazne oči. »Ste to res vi? Kaj pa ste počeli?« sem jo vprašala. »Česa vsega nisem počela v zadnjem letu!« se je nasmehnila. Na obrazu se ji je videlo, da se je razbremenila – pa ne samo fizično, ko je izgubila trideset kilogramov, temveč tudi psihično. »Zdaj je vse lažje,« je povedala. In kako ji je uspela taka preobrazba – samski mamici dveh malčkov?

Ker so vsi, ki jo poznajo, navdušeni nad njeno preobrazbo in jo sprašujejo za nasvete, se je odločila, čeprav se ne izpostavlja rada, svojo pot deliti na družbenem omrežju. Morda še koga opogumi. Govori o prehranjevanju, prikazuje, kaj vse počne – od teka, hoje, plezanja do fitnesa. Kako ji vse to uspeva ob dveh nadobudnežih in še vodenju trgovine?

Sanjski dosežek

»Če bi mi kdo pred enim letom rekel, da mi bo vse to uspelo, mu ne bi verjela. Če bi izgubila dvajset kilogramov, bi že zmagala. Da sem jih trideset, zraven pa recimo prehodila enega najzahtevnejših ekstremnih pohodov v Sloveniji Po medvedovih stopinjah (v enem dnevu je prehodila 64 kilometrov in premagala 2300 metrov višinske razlike), je pa sanjski dosežek,« je ponosna.

Težave s težo je imela že od osnovne šole. Poskusila je s tisoč in eno dieto, telovadila, a vse bolj ali manj neuspešno. Vmes se je še spopadala z napadi lakote in si ni znala razložiti, zakaj se ji to dogaja. Pri triindvajsetih ji je ginekologinja diagnosticirala policistične jajčnike in ji dejala, da bo po vsej verjetnosti morala na umetno oploditev, če bo hotela zanositi. Po naravni poti namreč ne bo šlo.

A se ni predala, začela je raziskovati diete in alternativno medicino. »Leta 2017 sem prebrala članek o neki ženski s policističnimi jajčniki, ki ji je z dieto z manj ogljikovimi hidrati uspelo zanositi, in to me je opogumilo. Zaradi inzulinske rezistence, ki se pojavlja pri več kot polovici žensk s policističnimi jajčniki – ti so sicer povezani tudi s povečano težo – si lačen in hlepiš po sladkorju ter ogljikovih hidratih. Inzulin sicer pospravlja sladkor iz krvi v celice. Pri inzulinski rezistenci pa je to oteženo, sladkor niha in si lačen. Zato tudi nobena dieta pri meni ni bila uspešna, v najboljšem primeru se nisem redila, nikoli pa nisem kaj dosti shujšala.

Osebni arhiv

Rekla sem si, da bom poskusila še z dieto LCHF. Poučila sem se na spletu, imam pa o prehrani tudi dovolj podlage, saj sem študirala živilstvo. Hitro sem videla, da se bolje počutim, menstruacijski cikel se mi je uredil, prej sem imela povsem neredno menstruacijo – lahko na 14 dni, lahko na šest mesecev, pa tudi shujšala sem precej. Kar je bilo neverjetno, je bil pa plus na nosečniškem testu po enem letu takšnega prehranjevanja!«

Pozabila sem nase

Tega se je držala tudi med nosečnostjo in se zredila vsega nekaj kilogramov. »Po porodu je otrokov oče dobil drugo službo, zaradi česar je bil veliko odsoten. Tako sem bila vse dneve sama z otrokom in ta je postal center mojega sveta. Obsedena sem bila z njim. Najbrž sem imela tudi malo poporodne depresije, saj sem čisto pozabila nase. Ni se mi ljubilo kuhati samo zase, kadar sem bila lačna, sem jedla sendviče in sladkarije. Toliko piškotov, kot sem jih pojedla takrat, jih nisem nikoli prej niti pozneje.

Sploh nisem razmišljala, kaj si povzročam s takim načinom življenja. Vmes je bila še epidemija, ko smo s spletno prodajo delali kot nori, in spet ni bilo časa za zdrave obroke, malico smo naročali, da smo dobili energijo. Ko je bil mali star dve leti, sem imela 27 kilogramov presežka, takrat sem si rekla, da moram nekaj storiti, in v enem letu mi je z dieto LCHF spet uspelo izgubiti vse.«

Ko je drugič zanosila, je pridobila le deset kilogramov in bila prepričana, da se ne bo spet zredila. »Takrat se nisem zavedala, kako je bilo s prvim otrokom preprosto. Tina je imela zaradi poroda zakrčeno čeljust in se je težko dojila, hodili sva na terapije, da se ji je obrazek sprostil, zelo malo je spala, včasih sem jo imela cele dneve po rokah. Res sem bila utrujena. Nobenega časa nisem imela zase, spet sem začela nezdravo jesti, se zelo zredila, pa še odnos s partnerjem se je slabšal. Še preden je hčerka dopolnila enajst mesecev, sva se razšla.«

Jaka Koren

Odločitev za spremembo

Človek bi mislil, da se bo predala malodušju, a jo je prevzela velika želja dokazati, da zmore tudi sama, in to še bolje kot prej, ko ni naredila nič prav in dovolj dobro. »Poleg vsega imam zahtevno službo v trgovini, ki jo vodim in v kateri sem deklica za vse. Po nekaj mesecih sem ugotovila, da tako ne bo šlo in da moram sebe dati malo višje na svojem prioritetnem seznamu.«

Z nekdanjim partnerjem sta si razdelila skrbništvo nad otrokoma. Tiste dni, ko je z njima, skušajo čas čimbolj kakovostno preživeti, saj potem nima tako slabe vesti za čas, ko sta z očetom in ki ga izkoristi za to, da naredi nekaj zase. »Uredila sem si prehrano in se začela ukvarjati s športom.« Življenje si je poenostavila, doma stvari opravi sproti. »Nimam vse popolno, a pomembneje je, da se dobro počutim.«

Novice

Kavarna smrti v kateri ljudje prebolevajo izgubo najdražjih

Pozdravila je odnos do hrane

Preobrazba se je 1. junija lani začela spet z dieto LCHF. »Ta je preverjena. Imam aplikacijo, kamor sem si vpisovala vse obroke, ki si jih tehtam, da vidim kalorijski vnos, in razmerja med hranili. Velika razlika od prej pa je, da sem začela zdraviti svoj odnos do hrane. Tiste, ki ni toliko hranljiva, ampak je bolj kalorična in nezdrava, ne vidim kot greh. Ključna so primerna razmerja.

Na začetku sem bila zelo stroga do sebe, zdaj pa zelo zagovarjam princip 80/20. 80 odstotkov hrane je zdrave, uravnotežene, 20 odstotkov pa je za dušo, ko si lahko privoščiš tudi stvari, ki niso tako zdrave, a te veselijo. Če zmoreš svoje želje držati v okviru teh 20 odstotkov, dieta še vedno deluje. Kadar si v stresu, torej ne navališ na poln pladenj krofov, ampak si privoščiš enega, se z njim zadovoljiš in ga ne vidiš kot greh. Zdaj verjamem, da se mi ne bo več zgodilo, da bi se spet tako zelo zredila. Po drugi strani pa sem postala aktivnejša.«

Jaka Koren

Vedno več izzivov

»Začela sem s sprehodi, z vadbo zumbe, dodala sem vaje z lastno težo, da sem si okrepila mišice. V tistem času sem spoznala dobrega prijatelja, in ta se je veselil vsakega mojega mini uspeha ter me spodbujal. Vame je verjel bolj, kot sem jaz sama.« Kljub težavam, ki jih je nekoč imela s kolenom, je ob prijateljevi spodbudi začela teči. Ni je bolelo in videla je, da je prav hitra.

Zdaj si postavlja čedalje večje izzive. »Kupila sem si pametno uro, da lahko spremljam tek, moj naslednji cilj je, da bi na DM teku pretekla deset kilometrov pod 50 minutami.« Ko je želela sina vpisati na plezanje in so bile vse otroške skupine zasedene, se je vpisala sama. Poskusila je in se navdušila. »Zdaj si že sama organiziram treninge – preplezam nekaj smeri, naredim nekaj vaj z utežmi in imam zaokrožen trening. Vidim, da napredujem, in vsak mini dosežek me vleče naprej.« Kot otrok je pridno trenirala namizni tenis in si pridobila potrebno disciplino, takšne popotnice si želi tudi za svoja otroka.

Dom

Kako čudodelka Vida mojstrsko prenavlja staro pohištvo

Sestavim, kar imam v hladilniku

»Še vedno jem hrano z manj ogljikovimi hidrati, ker sem se nanjo navadila in se po njej dobro počutim. Za osnovo imam vedno zelenjavo in beljakovine – meso ali ribo za moč in dolgotrajno sitost, z veliko začimbami in zdravimi maščobami. Imam srečo, ker znam hrano dobro kombinirati in se mi obrok kar sestavi. Drugi pa imajo s tem dostikrat težave, zato sem začela sestavljati recepte. Prednost dajem sezonski hrani. Moja prehrana ni draga; sestavim, kar imam v hladilniku.

Ker so me prijatelji spraševali po receptih, se mi ni ljubilo vsakemu posebej razlagati, zato sem jih začela objavljati na Instagramu. Če bom s svojo zgodbo navdihnila vsaj eno žensko, ki se ji zdi taka sprememba sicer nemogoča, sem že naredila nekaj dobrega,« pravi.

Zadovoljna

S hitrostjo svoje preobrazbe in dosežki je presenetila še samo sebe. Okolica jo spodbuja, starši in nekdanji partner so ji v oporo. Tisti, ki je že dolgo niso videli, so pa šokirani, se smeji. »Zadovoljna sem v svoji koži, bolje se počutim, več imam energije in zdrava sem.« Nakupila si je oblačila, ki ji pristojijo. Zdaj jih tudi z večjim veseljem kupuje, kar je morda malce slabši stranski učinek, saj več zapravi, se smeji. »Začela sem, da bom zadovoljnejša s svojim videzom, zdaj so moji cilji usmerjeni k večji zmogljivosti, da bom močnejša in hitrejša. Zato si postavljam vedno zahtevnejše izzive, ki jim prilagajam tudi hrano in aktivnosti,« zadovoljno zaključi.