Shutterstock

Prejšnji ponedeljek je Španijo, Portugalsko in del Francije zajel električni mrk, kakšnih 60 milijonov ljudi je vsaj za en zelo dolg popoldan zaslutilo, kako bi bilo, če bi ostali brez energije dlje časa. Ustavilo se je vse, ni bilo niti interneta niti telefonskega signala, nobenih novic, nasvetov, obvestil; ko se je signal za hip le pojavil, je nečakinja iz Valencie poklicala mamo v Slovenijo in izvedela, kaj se je v Španiji zgodilo. Ni bilo hude panike, saj je bil tisti dan praznik, odprtih je bilo le nekaj manjših trgovin s hrano, ki so jih ljudje pri priči izpraznili, sicer pa so sončen dan preživljali v parkih in se pomenkovali, kako jih je modra narava prisilila, da si malo odpočijejo in se družijo. Še najbolj dramatično je bilo za tiste, ki so obtičali v podzemnih železnicah – najprej so dve uri ali še več ždeli v temnih vagonih, potem so sestopili na tire in se v soju telefonov prebijali kilometer ali še več do prve postaje. In ko so bili končno na sončni svetlobi, je zunaj vse stalo; ker semaforji niso delali, so promet usmerjali policisti, kar pa ni šlo gladko. Ogromno ljudi ni moglo na letališča, ker ni bilo prevoza, in tudi letala niso vzletala po voznem redu. Še dva dni po mrku so se ljudje gnetli na letališčih in železniških postajah.

Ko so se začele zvečer prižigati luči v posamičnih delih mest in vasi, so si ljudje dali duška z veselim kričanjem in aplavzi. Zmaga! Vse, na čemer visi naše življenje, se je vrnilo! Vseeno pa tavanja v temi še ni konec, skrbi nas namreč dvoje – prvič, zakaj se je tako obširen izpad elektrike sploh lahko zgodil, in drugič, kako vendar smo pripravljeni na dneve in dneve brez energije. Prebivalci Slovenije, ki jih je pred leti prizadel žled, dobro vedo, kako je biti brez elektrike, pa čeprav so tja vozili generatorje od povsod; do najbolj prizadetih se reševalci niso mogli prebiti nekaj dni in podobno je bilo v katastrofalnih poplavah. Pri nas na našem primorskem hribu se je tudi že zgodilo, da je burja povzročila izpad elektrike tudi za dva dni, med drugim smo ostali brez vode in ogrevanja, vendar bi lahko šli k sorodnikom ali v hotel, če ne bi šlo drugače. Kam pa naj se zateče 60 milijonov ljudi, ki so vsi v enaki kaši?

Elektrike je že zmanjkovalo in tudi v tako modernih mestih, kot je New York, je ni bilo po nekaj dni. Si predstavljate življenje v 25. nadstropju, kjer tudi vode ni in ne moreš niti na WC, ker ga nimaš s čim oplakniti? Kako zvlečeš tja gor peš vso hrano in vodo, pa otroke in starejše, ki ne zmorejo toliko stopnic? Ko se je v bloku pokvarilo dvigalo, so mojo mamo na stolu, ki smo si ga izposodili v sosednjem uradu, trije prijazni mladci odnesli v peto nadstropje, sicer bi morali klicati reševalce. Problemi, na katere niti ne pomislimo. Ko sem poklicala serviserja za kuhalno ploščo, se je zgrozil nad mojim nazadnjaštvom – trije plinski gorilniki in en električni na steklokeramični plošči, kdo še to uporablja, gospa draga. Danes imajo vendar vsi indukcijske kuhalnike! In če zmanjka elektrike? Ah, dajte no! Skratka, če zmanjka elektrike, lahko kuham, greti pa se ne morem, ker imamo plinsko peč, ki brez električne črpalke ne deluje; vsi pametni sosedje imajo tudi peč na drva. Kam, za vraga, sem spravila dva ali tri tranzistorske radijske sprejemnike, ki jih imamo pri hiši? Za kakšen praznik bom enega podarila nečakinji, da ji ne bo treba klicati v Slovenijo, kaj se dogaja v Španiji.

Ko sem to pisala, so strokovnjaki za elektriko, ki so se ukvarjali z razlogi za mrk, še zmeraj tavali v temi in sumim, da je še zmeraj tako. Pohiteli so sicer s pojasnilom, da ne gre za kibernetski napad, da to pot hekerji niso nič krivi. Tolažba? Niti ne. Ker tudi vsa druga ugibanja niso ravno pomirjujoča – krive bi lahko bile atmosferske motnje (ki jih je čedalje več), sončne elektrarne so proizvedle preveč energije in podrle sistem ali obratno – energije je bilo premalo in koncept se je zrušil. Skrbi predvsem to, da se je zgodilo brez naravne nesreče ali raketnega napada, kar tako, samo od sebe? Zadnjič in nikoli več?

Uvodnik je objavljen v reviji Jana, št. 18, 6. maj 2025.

revija Jana