Sprehod po Golovcu se je spremenil v kriminalko
Akcije iz televizijskih serij naši kriminalisti v praksi zelo dobro obvladajo. Kako se lotevajo storilcev, ki vlamlajo v avtomobile?

»Tole se pa sliši kot alarm mojega avta,« je pripomnila Teja, ko sva se vračali s sprehoda po Golovcu. Do parkirišča, kjer je pustila avto, je bil še ovinek, zato nisva takoj videli, kaj se dogaja. Ko sva se približali, sva opazili mladeniča s telefonom, bližje nama pa mladenko; zaskrbljeno je spraševala, ali sva lastnici avta, in potem povedala, da so očitno vanj vlomili.
Prijeten sprehod se je spremenil v kriminalko. »Jaz sem se raje malo odmaknila, Luka pa je šel proti avtu. Ko so štirje moški videli, da je poklical policijo, so se hitro odpeljali,« nama je razložila. Teja je medtem že stopala proti avtu, vendar jo je Luka po navodilih s policijske postaje opozoril, naj se ga ne dotika. Sprednja vrata na šoferjevi strani so bila odprta, vlom se je torej posrečil, čeprav je bila poškodba tako majhna, da je brez alarma ne bi niti opazili.
Samo deset minut po klicu, ko so najprej skušali izslediti avto vlomilcev, ki ga je opisal Luka, sta na prizorišče prispela dva avta: v prvem sta bila uniformirana policista, v drugem pa kriminalista. Prva sta jemala izjave vseh nas, druga pa sta z lučko pogledala vrata in ugotavljala, kje bi lahko pobrala sledi DNK. Ker rada berem in gledam kriminalke, sem bila navdušena nad akcijo. Sprva sem se zadrževala, potem pa zasula kriminalista z vprašanji, tako da vam lahko iz prve roke povem, kako je znanost res napredovala in ni več potrebe, da bi imeli cel prstni odtis, saj vlomilce izsledijo že po kapljicah, ki nam zletijo iz ust, in podobno. To je bilo zelo pomembno v našem primeru, ko nihče ni videl, kje so se vlomilci sploh dotaknili avta – edina informacija so bila odprta vrata.

Skoraj uro je trajalo, da so končali zapisnik in pobrali ves material. Malo preden so se poslovili, smo lahko slišali, da je centrala obvestila policijske enote, da je prav tak avto, ki je odpeljal naše vlomilce, opažen na drugi lokaciji – očitno so potniki v njem imeli delovno petkovo popoldne.
Plašč, ki ga je Teja pustila na zadnjem sedežu, očitno vlomilcem ni bil prav, tako da končna škoda niti ni bila grozna. S Tejo sva ugotovili, kako lep je občutek, da dandanes še naletiš na ljudi, kot je Luka, ki jim je mar in so pripravljeni pomagati – pa čeprav sta se z ženo zaradi tega zadržala več kot uro. Še bolje je, ko izveš, da policiste takšni ljudje niti ne presenečajo, saj pravijo, da se skoraj vedno najdejo taki, ki jim je mar. Akcije iz televizijskih serij pa naši kriminalisti obvladajo v praksi in imajo vse boljše rezultate pri iskanju storilcev. Da ne omenjam, kako navdušeni smo bili vsi nad njihovo profesionalnostjo in prijaznostjo. Ni torej vedno vse samo slabo.
Prispevek iz rubrike OB ROBU je objavljen v reviji Jana, št. 20, 20. maj 2025.

Morda vas zanima še:


Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se