revija Jana

V parlamentu. Z referendumi, nezaupnicami, interpelacijami – slednjih je bilo lani pet, letos je pred vrati že druga. Asta Vrečko. Prav res … 6,7 milijona za to, da bo vse, kot je bilo!? Referendum so pobudniki dobili, a Janšev cilj so volitve. Še eno leto nas bo mrcvaril. Trikrat je že bil predsednik vlade, le enkrat ves mandat. A on bi še. Pa čeprav bi se lahko že upokojil. Leta v teh časih, ko se svet tako zelo hitro vrti in nas vse mogoče inteligence prehitevajo po levi in desni, niso nepomembna. No, novi papež je še starejši. A njemu stoji ob strani »Bog na višavah«. V politiki pa so le spotikovalci. Levi in desni. In narod, ki počasi obupuje.

Tale o letih je hudo relativna. David  Attenborough, 99-letni biolog, naravoslovec in avtor številnih dokumentarnih filmov, tudi ne misli odnehati. Življenje je posvetil sobivanju planeta in človeka. Ni dobro. Tako kot doslej ne bo šlo več, pravi. A kaj ko to ni v skladu s tem, kar človek hoče. Ljudje bi več in še več. Predvsem zase. Za one druge pa, kar ostane. Načeloma smo vsi zaskrbljeni, v praksi pa smo predvsem potrošniki. Se kdaj vprašate, kako je mogoče, da kilogram banan v trgovini stane manj kot evro? Od tega evra morajo živeti pridelovalci, obiralci, posredniki, prevozniki, uvozniki, trgovci. Klub temu je Izet Rastoder z bananami zaslužil na desetine, če ne stotine milijonov! Razumete? Jaz ne. 

A ne gre le za banane. Tudi ob marsičem drugem samo skomignemo. V Gazi so Izraelci pobili že 15 tisoč otrok! Malo manj, kot se jih v Sloveniji rodi v celem letu! Svet pa nič!? Malo ah, malo oh … to je to. Pokoli v Gazi so postali »vsakdanjost«, Gaze ni več na prvih straneh. Nor ni le Trump, tudi mnogi drugi politiki so. Na svetu je ta čas več deset aktivnih vojnih žarišč. Večina bi nas jih znala našteti morda štiri, pet, čeprav tam vsako leto umre po več sto tisoč ljudi.

Za nami je 80. obletnica konca 2. svetovne vojne. Milijoni mrtvih, pregnanih, razčlovečenih. Priznam, ko so se pojavili filmi ali dokumentarci, sem preklopila, ugasnila. 80 let pozneje pa bi nekateri spet radi vojno. Ker se splača. Poskrbeli so, da so mednarodne organizacije, varnostni sveti, sodišča in kar je še takega, kar je delovalo nekaj desetletij, le še prazne črke na papirju. Ves svet, s Slovenijo vred, se oborožuje. Vlade, z našo vred, ljudem delijo nasvete in brošure o zakloniščih, nujnih zalogah, mleku v prahu, konzervah, kaj storiti, kaj kupiti … Povampirjenemu kapitalizmu vse prav pride. Saj morda jutri res še ne bo vojne, a tesnoba in strah sta poslovna priložnost, ki je ne gre zamuditi. Ljudje pa, saj vemo, tudi pred napovedjo minimalne podražitve izpraznimo police. Vse je posel. Vojna celo zelo dober posel. Za preživele.

Vojne so bile in so. Bili so in so še tudi vojni zločinci. A le redke doleti kazen. Malo sem brskala. V drugi svetovni vojni je življenje izgubilo 60 milijonov ljudi. Na najodmevnejših nürnberških procesih so na smrt z obešanjem obsodili samo 15 najhujših zločincev. Samo 15! Nekateri klavci so vsem na očeh mirno živeli v zavetju držav, prijaznih do Nemčije.

Tako je bilo in tako je. Netanjahu mirno potuje po svetu. Vsem resolucijam navkljub. Marsikje je dobrodošel. Politika je res ku…! Ne razumem pa, da Judje, ki jih je Hitler načrtno iztrebljal, zdaj, ko njihova država to počne s Palestinci, močijo. Ni protestov, ni zahtev za prenehanje pobojev, ni vstaje proti lastni vladi. In ni jih sram.  

Kolumna je objavljena v reviji Jana, št. 20, 20. maj 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana