Griša Planinc

V Sloveniji živi 11 vrst kač, največ vrst je na Primorskem. Strupene so tri: modras, navadni in laški gad. Zaradi ogroženosti so pri nas zakonsko zaščitene vse domorodne vrste kač, torej jih je prepovedano vznemirjati, zavestno poškodovati, zastrupiti, usmrtiti, odvzeti iz narave, jih imeti v ujetništvu, jih prevažati, prenašati ali prodajati. Za vznemirjanje lahko dobite od 100 do 300 evrov kazni, če kačo ubijete ali poškodujete, pa od 200 do 1000 evrov. Če z njimi (ali njihovimi deli) trgujete ali jih posedujete, lahko greste tudi v zapor (do treh let).

Nevarna kot deževnik

»Vsako srečanje s kačo je nekaj posebnega,« pravi Griša Planinc, vodja projekta Kačofon, ki je skupaj z dr. Anamarijo Žagar z Nacionalnega inštituta za biologijo in Katjo Konc z biotehniške fakultete skušal približati kače sedmi sili. Po vsakem odmevnem dogodku se v javnosti zanimanje za te plazilce poveča, predvsem pa se razširja strah. Po slišanem neutemeljeno, saj kača napade človeka zelo redko. Pravzaprav to v resnici ni napad, ampak obramba. Če boste opazili kačo, jo lahko z varne razdalje (meter ali več) opazujete; ko vas bo zaznala, bo začela iskati skrivališče, saj je skrivanje ena njihovih glavnih strategij preživetja. In včasih se res zgodi, da si skrivališče začne iskati ravno v naši smeri. Nikar ne delajte sunkovitih gibov v njeno smer, saj se takrat pri njej prižge rdeča luč, opozarja Planinc. »Preden kača ugrizne, sika – če ne upoštevamo svarila ali ga morda ne slišimo, lahko ugrizne. Kače najbolj moti naš dotik, to jih preplaši. Zmotno je tudi prepričanje, da nas kača sliši; lahko kričimo na ves glas, pa nas ne bo – teh frekvenc ne sliši.«

Pomembno je, da ko se odpravimo v naravo (v gozd, hribe, visokogorje), nosimo dobro, zaprto obutev, hodimo po poteh in gledamo pod noge. Če v gozdu na primer nabiramo borovnice, preverimo, ali je slučajno kje kača. Zanimivo je, da se kobranka in belouška nikoli ne branita z ugrizom. »Kot bi imeli opraviti z deževnikom!« pripomni Planinc. »Vrste, ki ugriznejo, a človeku niso nevarne, so: črnica, belica, progasti in navadni gož, smokulja, mačjeoka. Če vas ugriznejo, boste čutili nekaj podobnega, kot bi se ukleščili s ščipalko za perilo. Na koži bo njihov ugriz pustil plitke ranice in nekaj lokalne rdečice. Ranice lahko razkužimo in sterilno pokrijemo.«

David Knez

Zastrupljenec mora mirovati

Če nas ugrizne kača strupenjača, je ne odganjamo, ker lahko ponovno ugrizne. Po napadu oziroma obrambi se bo sama odplazila stran. To je verjetno lažje reči kot storiti, a sliši se še kako smiselno.

Po ugrizu je koristno, da kačo fotografirate (za poznejšo prepoznavo vrste) in takoj pokličete 112. Lahko se namreč zgodi, da nas obide slabost ali celo omedlimo. Nikar ne hodite! »Če se premikamo, kri hitreje potuje po telesu, s tem pa tudi strup! Ko smo poklicali 112, je pomembno, da se stabilno namestimo v sedeči položaj – da ne bi prišlo do poškodb v primeru padca, zdrsa – in snamemo vse, kar bi nas lahko vezalo, nas utesnjevalo (tesna oblačila, uro, nakit). Lahko se zgodi, da se pri prstanu na primer ustavi kri in odmre tkivo – tako lahko izgubimo ne samo prstan, temveč celo prst,« opozarja Planinc.

Če se je v vas od prastarih časov zapisala informacija, da bi morali narediti prevezo nad mestom ugriza, strup izsesati ali celo izžgati ali izrezovati mesto ugriza, kot to pravijo zapisane smernice iz leta 1930, tega ne počnite. Rano lahko očistimo, jo sterilno pokrijemo, tudi hladimo (a ne preveč). Če se bomo morali vseeno gibati – morda smo na nedostopnem terenu – si prizadeti ud imobilizirajmo oziroma vsaj nekako podprimo: lahko s pohodno ali kakšno drugo palico, na primer. Prizadeti ud pa mora ležati nižje od srca.

Griša Planinc

Suhi ugriz brez strupa

Lahko se zgodi, da doživite tako imenovani suhi ugriz, ko kača ne izpusti strupa ali pa ga izpusti zelo malo. Tudi to je mogoče, da zaradi plasti oblačil strup ne pride do vaše kože. Po besedah biologinje dr. Anamarije Žagar so nove raziskave pokazale, da se z leti pri kači sestava strupa spreminja ter prilagaja plenu kače. Vendar medicinske raziskave o vplivu spremenjenega strupa na človeka nimamo.

Zgoraj navedena osnovna navodila bi si morali res vtisniti v spomin, se jih naučiti in se truditi kače vsaj malo bolje spoznati. Morda nas bo potem vsaj za kanček manj strah. Nekateri imajo nerazumen strah pred kačami – fobijo – in že samo ob pogledu na fotografijo kače odrevenijo. Dobro je vedeti tudi to, da imamo v Sloveniji protistrupa za gada in modrasa dovolj (UKC Ljubljana in UKC Maribor). Če pa se odpravljate v tujino, je morda smiselno, da se podučite tudi o tamkajšnjih vrstah plazilcev.

Pred hudo vročino se skrijejo

Dr. Anamarija Žagar z Nacionalnega inštituta za biologijo je povedala marsikaj o kačah, česar nismo vedeli ali pa smo na to že pozabili – da so kače hitre po kopnem in lahko dobro plezajo; da jih pogosteje srečamo zjutraj, ko se nastavljajo soncu – na kakšni skali, kamnu, tudi v podrastju so lahko. Ker so hladnokrvne živali, ki nimajo notranjih fizioloških mehanizmov za uravnavanje telesne temperature, je njihova telesna temperatura odvisna od okolja. Zato se sončijo, da se zagrejejo, in skrivajo, da se ohladijo. Tako jih ne boste videli ob neznosni pripeki sredi dneva. Prav tako so neaktivne ponoči, ob hladnem vremenu in v hladnejših mesecih, ob deževnih dneh.

Parijo se najpogosteje spomladi, takrat so zelo aktivne in pod vplivom hormonov, se tudi manj bojijo, zato so takrat bolj vidne. A kljub temu niso nič kaj nevarnejše, saj so preveč zaposlene z drugimi »skrbmi«. Samci se takrat bojujejo za prevlado nad samicami in v naravi lahko zapazimo njihov bojni ples.

Vse vrste kač, ki živijo v Sloveniji, so plenilci in se torej prehranjujejo s hrano živalskega izvora (odrasle plenijo jajca, male sesalce, ptiče, dvoživke in ribe). Njihov ugriz služi temu, da plen onesposobijo, preden ga pogoltnejo. Glavna funkcija njihovega ugriza je prehranjevanje, ugriz je zadnje, kar bo kača storila pri samoobrambi. Ko torej kača ugrizne, se počuti zares ogroženo.

Kmetje in kače

Mlada raziskovalka z biotehniške fakultete Katja Konc je predstavila izsledke raziskave, ki so jo o odnosu in prepoznavanju plazilcev lani opravili med 462 kmeti iz Pomurja in osrednje Slovenije (EIP KROTA). Kljub temu da so plazilci zavarovani, je v zadnjih letih upadlo kar 20 odstotkov njihove populacije. Evropska agencija za okolje je ugotovila, da nanje negativno vplivajo kmetijske prakse, kot so intenzivna raba zemljišč, osuševanje, uporaba fitofarmacevtskih sredstev, tudi krčenje mejic. »Kmetje opažajo upad števila plazilcev – njihov odnos do kač pa je bolj negativen kot do drugih plazilcev, kar lahko izvira iz strahu pred njimi. Ta strah ni prirojen, ampak se razvije naknadno. Več izkušenj ko imajo ljudje s kačami, manj se jih bojijo.« Kače so pogosto zatečejo tudi v hlev, saj sta tam hrana (glodavci) in toplota. To največkrat storijo goži in belouške.

Od 11 vrst kač so strupene tri

Od tega za dve vrsti nimamo novejših podatkov o pojavljanju. Sicer pa pri nas najdemo: belico, črnico, smokuljo, navadnega goža, progastega goža, belouško, kobranko, mačjeoko, modrasa, navadnega gada in laškega gada. Med njimi so strupene le tri: modras, navadni gad in laški gad, slednji živi samo ob severozahodni meji države.

Kača v hiši

Če kač ne želimo okoli svojega doma, poskrbimo, da se ne bodo mogle nikamor skriti. Kače si namreč same ne morejo izdelati skrivališč (ne morejo nositi materiala na kup ali si izdolbsti lukenj ...). Zapirajmo vrata in okna, če živimo v pritličju, poskrbimo za fizične prepreke, da kača ne bo mogla v hišo. Lahko se namreč zgodi, da se kača v iskanju sence ali prezimovališča zateče v notranjost objekta ali pade vanj skozi kletno okno. »Kače ne smete poškodovati, ampak ji morate pomagati nazaj v naravo. Če je mogoče, čeznjo poveznite škatlo in jo obtežite. Še prej jo fotografirajte, da bomo lahko določili vrsto. Predvsem pa ohranite mirno kri in jo spremljajte – če je niste mogli ujeti v škatlo, jo morate imeti na očeh. Če jo pustite, da se kam zaleze, se lahko zgodi, da nam bo nedosegljiva (npr. za kuhinjskimi elementi),« svetuje Griša Planinc.

Pomoč kačam, ki imajo težave z ljudmi

Tako se glasi geslo Kačofona – to je dejavnost Herpetološkega društva –  kjer so na voljo telefonsko svetovanje in informacije o kačah. Na leto prejmejo več kot 300 klicev. Njihova telefonska številka: 040 322 449, e-mail: info@kacofon.si.