Šimen Zupančič

"Če cvetiš ti, cveti tvoj posel." Tako pravijo poslovne ženske s kilometrino. Če le daješ, se boš nekoč izpraznil. In če ne poskrbiš zase, prej ali slej tudi za podjetje ne boš več mogel. Dobra energija prav toliko ustvarja poslovni uspeh kot dobra ideja in pridne roke. Dobre energije pa ni brez notranjega miru in zadovoljstva. Seveda pa to ne velja le za posel in podjetnice. Velja za vsako žensko, vsako službo in vsako življenje.

Dobremu počutju, sproščenemu druženju in spletanju novih vezi je bil namenjen tudi letošnji dogodek 500 podjetnic, ki ga že deset let organizira Skupnost slovenskih podjetnic. Najprominentnejša gostja, Violeta Bulc, političarka in podjetnica, nekdanja ministrica za razvoj, strateške projekte in kohezijo ter evropska komisarka za promet, je pred nekaj leti ustanovila mednarodno gibanje Ecocivilisation, ki temelji na prepričanju, da mora človeštvo razviti nov civilizacijski model, usklajen z naravnimi zakoni, sočutjem in sodelovanjem. O svojem preiskovanju notranjega sebe je spregovorila v podkastu TKSW.

»Največja umetnost življenja je iskanje ravnovesja med notranjim in zunanjim svetom. Pomembnost notranjega miru sem spoznala že v vrhunskem športu. V življenju pa so izzivi še večji, zato človek potrebuje še močnejše tehnike, da ga doseže. Prav zato so me pritegnile borilne veščine. Imam črni pas v tekvandoju, saj sem iskala način, kako obvladovati svoje notranje sile, kako se povezati s svojo intuicijo. Šamanska akademija pa mi je dala vpogled v to, kako so stara plemena, ki so bila odvisna od vsakega posameznika posebej, vzpostavljala dinamiko sožitja. Pri tem sem spoznala, kako zelo naši družbi manjkajo rituali. Z njihovo pomočjo so nekoč ljudje iskali same sebe, svojo poklicanost in notranjo moč. Preko njih lahko človek naredi prave korake, potegne prave življenjske poteze. Kombinacija vsega tega mi pomaga. Sama nisem prav organizirana, uživam v vznikanju neznanega, v tem, da se vpenjam v kolektivno zavest in iskreno reagiram sproti. Že ko stopim v prostor, začutim energije in se poskusim z njimi uskladiti. Svet, v katerem živimo, je na prehodu. Še vedno ga oblikujejo stare sile, ki delujejo preko strahu in moči. A družbena zavest se premika v sfero pozitivnega. Najpomembnejše naše orodje je že sama misel. Ta oblikuje našo realnost in našo prihodnost.«

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 17, 29. april 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana