Naš čas

Astrid je kot koktajl izrazitih okusov. S svojo igrivo naravo ti zleze pod kožo, da se nalezeš njene divjosti in se vanjo zatreskaš. To je zgodba o nadarjeni deklici, ki si je želela le, da bi lahko s svetom delila talente, ki so brbotali v njej.

Astrid Ana Kljun ni bila le lep okras na odru prireditve Slovenka leta, poleg vloge voditeljice in performerke je v okviru podjetja DAF Production izvedla tudi kreativno produkcijo dogodka. Moja prva misel? Kako lahko pleše kankan, hkrati prepeva in z vokalom pusti vse odprtih ust, v naslednjem hipu pa nadaljuje z vodenjem programa, kot bi poprej izvedla meditativne dihalne vaje, ne pa vokalno-gibalni rokenrol.

Na klepet je 29-letnica prihitela široko nasmejana, z nalezljivo vedrino, ter navdušeno pripovedovala o svojih ljubeznih in strasteh, ki jo polnijo z energijo. Človek dobi vtis, kot da je od nekdaj neustrašna ženska, ki jasno in glasno izraža svoja stališča ter poskrbi, da je videna, slišana. Pa sem se motila, ima tudi drugo, ranljivejšo plat.

Miha Skrt

Kdo je Astrid?

Po izobrazbi je magistra opernega petja in klasična harfistka, a med razvojem številnih talentov ni ostala v teh vodah. »Imam pa občutek, da bi se letos lahko zgodila prelomnica, ki me bo morda ponesla na deske opernega gledališča. To bi mi bilo zelo všeč, saj sem rojena igralka – na odru zame ni tabujev,« pove umetnica, ki jo javnost pozna zlasti kot pevko alternativne glasbene zasedbe  Astrid & The Scandals ter kabarejsko performerko, ki na odru združuje ljubezen do plesa, igre in petja. Pomemben del njenega ustvarjanja sta tudi produkcija in režija, s čimer se je začela ukvarjati med snovanjem svojih videospotov, pozneje pa se je na tem področju tudi zaposlila – danes namreč skupaj z direktorjem podjetja DAF Production kreira inovativne dogodke, ob čemer prepleta vse svoje talente in nore zamisli ter spretno krmari med vlogami režiserke, producentke, scenografke, kostumografke in vsestranske organizatorke. »V teh kreativnih vodah se zelo hitro gibljem. Počutim se kot reka, ki dere med skalami. Moje poslanstvo je, da združujem ljudi, jih povezujem v projekte, ob tem pa pazim, da kreativne procese spremlja pozitivna klima, da se ljudje dobro počutijo in so pošteno plačani.«

Na odru zvezda, zasebno stara, modra duša

Kakšna je torej Astrid zasebno? »Zelo sem radovedna, rada se pogovarjam, zlasti o umetnosti in  psihologiji odnosov, hkrati pa imam rada mir. V družbi se najbolje počutim ob odprtih  ljudeh, ki ne obsojajo. Zelo sem namreč dojemljiva za energije, ki obdajajo ljudi, in ker jih kar prehitro preberem, se mi pogosto zgodi, da zmrznem in predse postavim zid. Ko se to zgodi, se rada umaknem v svoj svet. Ljubo mi je, denimo, branje in gledanje filmov, celo v kino grem rada kar sama ali pa v restavracijo na dober obrok. Pomirjajo me tudi živali, ekstremno jih imam rada. V resnici sem bolj introvertirana oseba, kot bi kdorkoli sploh pomislil. Rekla bi, da je to moj primarni karakter, ki se je skozi leta zgradil v meni, morda kot odziv na življenje v družbi, ki ni razumela nekoga, ki poka po šivih od talenta,« zamišljeno pove in v mislih prime za dlan deklico nemirnega duha.

»Že takrat sem bila drugačna. Ekstrovertirana, izjemno živahna in radovedna, vse me je zanimalo in starša sta mi pri tem skušala slediti. Vpisala sta me v vse dejavnosti, za katere sem izrazila željo: ples, karate, petje, zbor, drsanje, klavir, harfa … Podpirala sta me pri klasični glasbi in si prizadevala, da obstanem na začrtani poti, kar pa je mojo kreativno naravo predvsem omejevalo.«
Astrid je oboževala odkrivanje svojih talentov, a bila hkrati omejena pri razvoju, saj ni bilo posluha za vse, kar se je rojevalo znotraj nje in kričalo, da pljuskne na plan. Neskončno je hrepenela po razumevanju svoje širine, zato jo je gibanje znotraj zidov klasične glasbe napolnjevalo s še večjo željo po tem, da jih poruši.

Robert Balen

Glas, rojen iz bolečine

Čeprav morda vzbuja vtis, da je nebrušen biser, naravni talent, če hočete, in da je bila za povrh rojena pod srečno zvezdo, Astrid ob tej domnevi strese z glavo. »Ne, nič mi ni padlo z neba, vse sem si morala prislužiti sama, razen seveda tega, da sem bila rojena v družini, ki me je podpirala, da sem lahko sledila svojim idejam. Ampak čisto vsak dosežek je bil pridobljen s trdim delom. S tehniko petja se, denimo, nisem rodila, temveč sem morala delati in razmišljati, celo jokati s tem glasom …« Jokati? »Ja, moralo se je zgoditi nekaj težkih trenutkov …,« pokima in za nekaj trenutkov pomolči. »Leta 2017 je moj prijatelj naredil samomor in to je bilo tudi leto, ko sem na fakulteti začela zares peti opero. Tisto leto se mi je namreč odprl glas in takrat sem občutila, da je glas pravzaprav bolečina.« Jok ob izgubi prijatelja se je prepletel s solzami ustvarjalne bolečine, kar ji je na neki način dalo moč, da je premostila vse ovire ustvarjalnega procesa.

Robert Balen

Uporniška glasba

Vrsto let je iskala svoj pravi jaz, in ko je tekom nizanja kariernih korakov vendarle začela žejno okušati različne glasbene zvrsti, je našla svoje mesto v alternativni glasbi. Ta je bila nekakšno zatočišče za umetniške vagabunde, kakršna je sama. Uporniška skupnost, ki pluje proti toku in združuje različne veje glasbene umetnosti.

In kaj danes kipi v njenem ustvarjalnem kotlu? »Ljubezen do zvoka, ljubezen do vsega, kar sem vsrkala v svojem življenju. Že res, da sem klasična glasbenica, ampak tudi klasika ni samo ena smer. Moja glasba je zelo avantgardna, navdihuje me namreč čas, v katerem se ljudje niso omejevali,« pojasnjuje in razloži, da glasba, ki jo ustvarja z zasedbo Astrid & The Scandals, prepleta pop, rock in šanson, a je v svoji osnovni ideji pank. »Gre za uporniško glasbo.«

Jan Pirnat

Rojstvo močne ženske

Astrid pove, da ni bila od nekdaj takšna, kot jo poznamo danes. In kdaj je doživela notranjo preobrazbo ter se razcvetela? »Šele nedavno,« preseneti. Kaj jo je spremenilo v tako močno, samozavestno žensko, ki ne skrbi le za druge, temveč se zna postaviti tudi zase?  »Nedvomno rojstvo otroka. Ta notranja moč je vzplamenela v meni z rojstvom hčerke Ave Sofije. Pomembna prelomnica se je zgodila tudi leto pozneje, ko sem spoznala Tomija (partnerja Tomaža Zupančiča, op. a.), ki mi je pokazal, kaj pomeni biti brezpogojno ljubljen. Prvič v življenju me je nekdo imel rad prav takšno, kot sem,« se s pogledom ljubeče zazre v moškega, ki se nama je pridružil malo prej.
»On ve in razume, kako zelo sem potrebovala njegovo ljubezen, ki je name delovala zdravilno. Brez njega se moja duša ne bi pozdravila. Končno je minilo obdobje mojega življenja, ko nisem bila svoj najboljši prijatelj. Končno je minilo …,« še poltiho izreče Astrid in razloži, da je za njo daljši proces opolnomočenja in da lahko šele zadnji dve leti z gotovostjo izreče, da je postavljena kot človek in zvesta sama sebi.

Jan Pirnat

Ava, moj svet

Ava Sofija je prekrasna petletna deklica, ki je svoji mamici obrnila življenje na glavo in jo popeljala na pot spoznavanja sebe ter odkrivanja novih dimenzij ljubezni. Astrid jo obožuje. Tako kot pri vseh drugih stvareh v življenju je tudi pri vzgoji hčerkice ubrala svojo pot. »Rada bi jo vzgojila v močnega človeka, ki ve, da se lahko odloči. Rada imam, da je svobodna, da pove, kaj čuti in potrebuje, hkrati pa se mi zdi pomembno, da se zaveda, kaj je prav in kaj je narobe ter da sledi smiselnim pravilom, ki ne obstajajo, da bi uveljavljala svojo moč, ampak zato, da jo varujejo. Pomembno se mi tudi zdi, da spodbujam njeno kreativnost in ji dajem prostor za razvoj,« pojasnjuje pevka, ki je spontano razvila nekakšno vzgojo s posluhom. »Sama vzgoja je dobesedno prilagojena Avi, rekla bi, da je stalno spreminjajoča se, saj se razvija s tem, kar zaznavam, opažam, in ne nazadnje s tem, kar spreminjam sama pri sebi.«

Za konec se šaljivo obrnem k njeni ljubezni, da mi zaupa še kakšno zanimivost o tej nenavadni ženski. »Astrid ima ADHD, pri čemer je zanimivo to, da ima zelo rada red in čistočo, hkrati pa je v času napornejših projektov njeno okolje precej kaotično, kot nekakšen vulkan,« se zasmeje Tomaž, sicer producent in kitarist zasedbe Mrfy, ter razloži, da ga pri partnerici najbolj pritegne njena skoraj nadnaravno pozitivna energija. »Zdi se mi, da razsvetli vsak prostor, v katerega vstopi, in pozitivno vpliva na vse ljudi. To je njena supermoč.«

Objavljeno v reviji Jana, št. 12, 25. marec 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

Jan Pirnat