Jana
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 5 min.

Zdaj v sebi skrivajo največjo moč


Renata Ucman
7. 12. 2021, 23.10
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Vse do zmrzali je pravi čas za nabiranje korenin zdravilnih rastlin. Na domačem vrtu, pa tudi v bližnji naravi, lahko čez dan, ko se temperature dvignejo nad ničlo, še vedno izkopljemo korenine navadnega regrata, velike navadne koprive in navadnega gabeza. Zeliščarico Špelo Pogelšek z zeliščne kmetije Gorska roža smo povprašali, kako jih pravilno nabiramo, posušimo in uporabimo. Ste vedeli, da so korenine, ki jih izkopljemo tik pred zimo, koristnejše od izkopanih spomladi?

poglsek korenine (1).jpg
Jana
Izkopljimo korenine regrata, koprive in gabeza

V ljudskem zdravilstvu velja, da si s čajem iz regratovih korenin in regratovo kavo krepimo odpornost. Zmleto posušeno korenino velike navadne koprive pa lahko uporabimo za začinjanje jedi  in s tem krepitev imunskega sistema.

Opravilo za lepe dni

»Za vse dele zdravilnih rastlin, tudi njihove korenine, velja, da jih nabiramo v lepem, suhem vremenu, najbolje okoli poldneva in po luninem koledarju v dnevih za korenine. Del korenine pustimo v zemlji, luknjo pa dobro pokrijemo. Korenine nabiramo jeseni, ko rastlina počiva, vendar preden odmrejo nadzemni deli. Takrat vsebujejo največ zdravilnih učinkovin. Izkopljemo jih tako, da z motiko ali lopatko kopljemo jamico dober decimeter stran od stebla. Očistimo jih zemlje, kolikor se le da, operemo v tekoči vodi, propadajoče dele rastlin pa odstranimo. Podzemne dele s sluzmi očistimo zgolj z nožem, ostrgamo skorjo in jih ne peremo niti z mrzlo vodo. Potem korenine takoj posušimo,« je razložila Špela Pogelšek. 

Sušenje

»Sušimo jih lahko na krušni peči ali nad štedilnikom na trda goriva, v pečici na najnižji temperaturi in z odprtimi vratci. Pri sušenju zeli temperatura ne sme preseči 40 stopinj Celzija, plodove in korenine pa sušimo pri temperaturi od 50 do 75 stopinj Celzija. Korenine so primerno posušene, ko jih lahko lepo prelomimo. Shranimo jih v steklene posode, kartonske ali lesene nepobarvane škatle. Suhe korenine shranjujemo nezdrobljene, saj s tem preprečimo hitrejše izhlapevanje ali oksidacijo. Hranimo jih v suhem, zračnem in temnem prostoru. Čajne mešanice si pripravimo v manjši količini, za sproti.« 

Z regratovo korenino krepimo odpornost

Korenine regrata nabirajmo stran od prometnih cest in gnojenih travnikov. »Pri izkopavanju bodimo previdni, da ne izgubimo preveč dragocenega mlečka. Posušimo jih na soncu, v pečici ali primerni sušilnici. Korenina regrata se v ljudskem zdravilstvu uporablja pri želodčnih in presnovnih težavah, vnetjih ter težavah s kožo. Grenčina v regratu ima diuretične lastnosti, čisti kri, zniževala naj bi tudi raven sladkorja v krvi. Regratova korenina zaradi odvajalnega učinka spodbuja hujšanje in raztaplja celulit. Študije kažejo, da njene zdravilne učinkovine celo preprečujejo nekatere vrste raka, krepijo odpornost in imunski sistem, izboljšujejo prebavo ter čistijo celotno telo, predvsem jetra, pa tudi pomlajujejo.« 

Gabezove korenine le za zunanjo uporabo!

»Gabez je zdravilna rastlina, ki se v ljudskem zdravilstvu uporablja samo zunanje. Pred njegovo uporabo pa se je dobro posvetovati z zdravnikom ali strokovno podkovano osebo. Samo zunanje se uporablja pri udarninah, nategu, zmečkaninah, zvinih in revmatskih obolenjih, za spodbujanje celjenja kosti. Gabezovi pripravki pospešujejo celjenje ran in poškodb. Odličen je tudi za preprečevanje in zmanjševanje videza brazgotin. Gabezove korenine, ki so sočne, zunaj črne, v notranjosti pa bele, vedno nabiramo na odročnem kraju, čim dlje od cest in umetno gnojenih polj. Izkopljemo jih lahko tudi marca in aprila.«

Prah korenine velike navadne koprive kot začimba

Korenine velike navadne koprive posušimo, zmeljemo v prah in z njim obogatimo najrazličnejše jedi. »Rudnine v njih nam bodo pomagale, da zimo prebrodimo brez večjih težav s prehladnimi obolenji, saj si bomo okrepili imunski sistem. Prah uporabljamo kot začimbo! O uživanju pripravkov iz korenin velike navadne koprive pa se prej posvetujmo z zdravnikom,« je še namignila.

* Čaj iz regratovih korenin

»Čaj iz regratovih korenin krepi telo in pospešuje potenje ter izločanje seča, vrača moč in poživlja telo. Krepi imunski sistem in pomaga pri težavah z nečisto kožo, aknami. Pomagal bo pri izgubi kakšnega odvečnega kilograma, saj je v njegovih koreninah veliko inulina. Za skodelico čaja potrebujemo 1 čajno žličko posušenih in zdrobljenih korenin ter od 150 do 200 ml vode. Pripravimo ga tako, da korenine prelijemo s hladno vodo in to segrejemo do vretja. Na hitro prevremo, od 1 do 2 minuti, in odstavimo, pokrijemo ter pustimo stati od 10 do 15 minut, nato precedimo. Popijemo lahko do tri skodelice čaja na dan, ki pa ga vsakič pripravimo svežega.«

* Zeliščno-zelenjavna mešanica z regratovo korenino

Sestavine: 200 g regratove korenine, 200 g peteršiljeve korenine, od 5 do 7 strokov česna, 500 g korenja, 400 g zelene, 250 g čebule, 1 manjši por, 2 papriki različne barve, 2 paradižnika, šopek luštreka, šopek peteršilja, šopek drobnjaka, šopek timijana, po želji 1 žlica kurkume v prahu (najbolje, da mešanico razdelite na pol in kurkumo date v le eno polovico), 200 g mlete ali grobe ročno pridelane tradicionalne piranske soli

Priprava: Vso zelenjavo, korenine in zelišča najprej dobro posušimo in nato zmeljemo. Zmešamo s soljo in po želji dodamo kurkumo ali drugo začimbo, lahko poper. Shranimo v kozarčke in uporabljamo pri kuhi.

 * Regratova kava krepi odpornost

Špela Pogelšek: »Prevretek zdrobljenih regratovih korenin večkrat uporabljajo tudi kot nadomestek kave ali čaja. Regratove korenine izkopljemo, dobro očistimo in operemo. Ne olupimo jih. Očiščene na zmernem ognju spražimo do temno rjave ali rjavo črne barve. Neprestano jih mešamo, da jih ne zažgemo. Pražimo jih lahko tudi v pečici, na 180 stopinjah Celzija, pri tem jih večkrat premešamo. Nato jih zmeljemo v strojčku za mletje kave ali stremo v terilniku. Skuhamo jih kot kavo. Napitek po barvi in grenkem okusu spominja na kavo, vendar ne vsebuje kofeina. Raziskave naj bi pokazale, da zavira rast rakavih celic.«

* Gabezovo mazilo z rastlinskimi olji

»Gabezovo mazilo je primerno za nego nečiste in aknaste kože, uporabljamo pa ga lahko tudi kot nočno nego obraza. S svojim obnovitvenim učinkom bo pomagalo pri negi proti staranju, prav tako bo kožo izdatno nahranilo, navlažilo in pomirilo. Je zelo učinkovito pri odpravljanju kožnih brazgotin, pa tudi pri negi nohtov,  še posebej pri udarcih na nohtih, ki si jih želimo čim prej zaceliti.«

Sestavine: pest posušene ali sveže gabezove korenine, 10 žlic mandljevega olja, 6 zvrhanih žlic karitejevega masla, 1 žlica jojobinega olja

Priprava: Gabezove korenine na drobno sesekljamo in damo v manjšo posodico z mandljevim oljem. Na rahlo in počasi segrejemo do nekje 80 stopinj Celzija in vmes dobro mešamo. Odstavimo in pustimo stati vsaj 12 ur, najbolje čez noč. Zmes nato precedimo skozi gazo v drugo posodo, kamor dodamo karitejevo maslo in jojobino olje. Vse sestavine na rahlo segrejemo na vodni kopeli. Vodna kopel pomeni, da je posoda s sestavinami nameščena v večjo posodo z vročo vodo, da se zmes v notranji posodi le počasi segreva. Takoj, ko se karitejevo maslo raztopi, vse skupaj dobro premešamo, damo na hladno in pustimo, da se ohladi.

* Korenine zdravilnih rastlin se lahko nabirajo v pozno jesen in zgodnjo zimo, vse dokler vreme dopušča – dokler ni prevelikega mraza in snega. Splošno velja, da korenine nabiramo v mesecih s črko R.

Več v reviji Zarja Jana št. 497.12.2021


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.