Shutterstock

Nekako potihem je šla mimo nas odločitev evropskega parlamenta (EP), ki je z ogromno večino odločil, da posamezne države članice ne bodo mogle omejevati prodaje živil, ki vsebujejo gensko spremenjene organizme (GSO), ampak bomo morali upoštevati evropsko zakonodajo. Glede na to, da Slovenke in Slovenci GSO ne maramo, je presenetljivo, da je zeleno luč za neomejeno prodajo živil z GSO soglasno prižgalo kar vseh osem naših poslancev, ki v našem imenu in z našim mandatom odločajo v EP. Smo se torej z nepriljubljenimi GSO-ji posilili sami in ali njihova odločitev pomeni, da bodo Slovenijo preplavila živila, pridelana nenaravno, z genskim inženiringom, pri katerem nihče ne more vedeti, kakšne so njegove dolgoročne posledice?

Zgodba o GSO ima pri nas zelo dolgo (politično) brado. Po dveh desetletjih burnih razprav in polemik je popolnoma jasno, da Slovenke in Slovenci GSO preprosto ne maramo in nočemo. Ne nazadnje je Slovenija pred slabim mesecem izkoristila evropski pravni red ter na svojem ozemlju omejila in prepovedala pridelavo GSO. Pri nas pridelane koruza, soja, oljna ogrščica in sladkorna pesa torej ne bodo vsebovale GSO, ker smo se tako sami odločili, medtem ko na uvoz hrane in krme za živali nikakor ne bomo mogli vplivati. Kot je ob zavrnitvi možnosti nacionalnih prepovedi prodaje v sporočilu za javnost povedal italijanski poslanec v EP Giovanni la Via, bi sprejet predpis namreč obrnil na glavo vse pridobitve enotnega trga in carinske unije, prepoved prodaje in uporabe pa bi bilo zelo težko izvajati brez mejnih kontrol: »Sprejetje možnosti omejitve bi lahko imelo zelo negativne posledice na evropsko kmetijstvo, ki je zelo odvisno od proteinske krme iz gensko spremenjenih organizmov.«

Interes živilskih trgovcev in pridelovalcev je očitno zopet zmagal nad interesom ljudstva. Kaj nam namreč pomaga, da na našem ozemlju ne pridelujemo GSO, če jih pa obilico dobimo iz uvoza in jih nato pojemo, večino med njimi celo nevede, vsaj posrednih GSO, torej tistih, ki v našo hrano zaidejo z živinsko krmo.

V Sloveniji le en izdelek vsebuje GSO. Upravičeno zaskrbljeni smo se obrnili na Upravo RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin in tam nas je Renata Puc pomirila, da v EP zavrnjen predlog uredbe komisije ne pomeni, da bi bila odslej Slovenija preplavljena z živili, ki vsebujejo GSO, ampak da so na trgu lahko še vedno samo v EU odobreni GSO, ki so šli skozi oceno tveganja, v kateri je Agencija za varno hrano (EFSA) ugotovila, da ne povzročajo tveganja za zdravje ljudi, živali ali okolje. Na slovenskih trgovskih policah je prisotna po naših podatkih samo ena čokolada, ki vsebuje GSO, ki so tudi ustrezno navedeni. »Na osnovi podatkov letnih monitoringov in uradnega nadzora lahko potrdim, da noben drug izdelek v Sloveniji ne vsebuje GSO, pa tudi da zelo dobro kontroliramo vse, kar bi lahko vsebovalo GSO. Pri tem naj poudarim pomembno vlogo potrošnikov, ki GSO ne marajo, zato trgovci teh izdelkov tudi ne prodajajo. Tako lahko najbolj vplivajo na ponudbo GSO tako v Sloveniji kot v Evropi,« je še zatrdila Renata Puc. Toda ...

Za skrite GSO pa nihče ne ve. Povsem drugače, predvsem manj čisto in transparentno, pa je urejeno področje že omenjenih posrednih GSO-jev. Živil živalskega porekla, če so bile živali krmljene z  gensko spremenjeno krmo, namreč ni treba označevati, kar pomeni le to, da jih jemo tako rekoč vsi, tudi tisti, ki jih iz kakršnihkoli razlogov nočemo. Skriti oziroma posredni GSO so v živilih živalskega izvora, če so bile živali hranjene z gensko spremenjeno krmo, torej v mesu, mleku in v jajcih ter v vseh izdelkih, ki jih vsebujejo. To so, na primer, testenine in sladkarije (jajca), mlečni izdelki (siri, jogurti), vsi mesni izdelki (sveže in zamrznjeno meso, suhe mesnine) …

Poleg tega pa so skriti GSO, kot nam je povedala dr. Martina Bavec z mariborske fakultete za kmetijstvo, najpogosteje v predelanih izdelkih, ki nimajo več beljakovin (olje, lecitin, fruktozni sirup iz gensko spremenjene koruze v številnih pijačah in sladicah, različne kulture oziroma mikroorganizmi za fermentiranje npr. mlečnih izdelkov, sirila, kvas) in drugi dodatki v živilsko predelovalni industriji. Dr. Bavčeva je opozorila tudi, da nekateri čebele krmijo čez zimo s pogačami, ki vsebujejo že omenjeni fruktozni sirup.

Nadaljevanje članka lahko preberete v reviji Zarja št. 21, 10.11. 2015