Le če si dva »dišita«, je mogoče, da se med njima razvije prava privlačnost – tako zatrjujejo strokovnjaki. Poleg tega velja, da je za ženske vonj pri izbiri partnerja pomembnejši kot moškim … Bo že držalo. O trdni veri v resnično ljubezen torej ne odločajo le prave besede in geste, tudi stara fraza »ljubezen na prvi pogled« se ne obnese zmeraj, včasih je preprosto treba – slediti nosu …

 

Vonj po moškem …
Zagotovo ste kdaj slišale ali pa tudi same doživele, da je ženska spoznala čednega moškega z zanimivim poklicem, prijetnega značaja, s podobnimi hobiji in okusom, pa vendar se prava ljubezenska čustva ali vsaj erotična privlačnost preprosto ni razvila. Strokovnjaki zatrjujejo, da je takrat lahko prav vonj tisti, ki preprečuje nastanek sicer skorajda samoumevno pričakovane medsebojne privlačnosti. Kot kaže, je nos tisti, ki reče zadnjo besedo. Mnogim se ta predstava upira, a znanstveniki čedalje prepričljiveje dokazujejo, da ima vonj v prepoznavanju najustreznejšega partnerja izjemno pomembno vlogo. Če ne prej, je v trenutku, ko par postane intimen in za fasado besed ter skrbno urejenega videza ostane le golo telo ter neposreden dotik, vonj zelo v ospredju.

Zelo osebna lastnost
Vonj je ena najosebnejših in najbolj prepoznavnih lastnosti, saj celo pri enojajčnih dvojčkih koža, stopala, dlani in podpazduhe oddajajo različen duh. Podobno raznolikost pa je razvil tudi vonj, saj se lahko to, kar nekomu diši erotično, zdi drugemu povsem nevzdržno. Naša izbira partnerja pravzaprav sploh ni tako svobodna, kot si želimo verjeti; v »procesu parjenja« sledimo prastarim programom, katerih končni cilj je preseči določene pomanjkljivosti lastnega genskega zapisa, zato nezavedno iščemo tisto, kar skupaj z nami pomeni približevanje idealni kombinaciji. Vloga vonja pri vsem tem je posredovanje posameznikovega genskega profila. In kaj torej pomeni, da si dva »ne dišita«? Preprosto samo to, da sta si njuna vonja preveč podobna, naš prainstinkt pa nas usmerja k čim večji različnosti, kajti ta pomeni večjo verjetnost za rojstvo zdravih potomcev. Čeprav ljudje ljubezen doživljamo intimno, smo tudi tu le člen v evolucijski verigi.

Različne okoliščine – različni vonji
Ženskam navadno najbolj dišijo moški z visoko stopnjo testosterona. To v biološkem smislu pomeni, da je moško telo zdravo, delovanje imunskega sistema neokrnjeno ter možnost za uspešno oploditev visoka. Pri moških je ta pojav manj izrazit, oni namreč bolj kot nosu sledijo očem. Optični dražljaji jih po navadi veliko bolj vzburjajo kot vonj. Zato pa menda pozneje moški s pomočjo vonja laže začutijo razpoloženje svoje partnerice – ali je srečna, živčna, se čuti ogroženo … V različnih razmerah namreč oddajamo drugačen vonj, saj je odvisen od delovanja kompleksnega in občutljivega hormonskega sistema.

Kaj pa vpliv umetnih dišav?
Pri tem se kar samo zastavlja vprašanje, kakšno vlogo igrajo v prastari igri parjenja sodobne umetne dišave. Imajo moč, da zabrišejo posameznikov avtentični vonj? Strokovnjaki v glavnem ohranjajo širši pogled in dopuščajo možnost, da ustrezno izbrana dišavna nota človekov značaj – in s tem tudi osebni vonj – le še poudari. Seveda pa nanos ne sme biti preobilen. Tudi dejstvo, da ljudje radi spreminjamo svojo izbrano dišavo, ima razlog v popolnoma naravni menjavi telesnega vonja v različnih življenjskih obdobjih. Dojenček ima drugačen vonj kot otrok, ki ne pije več materinega mleka. Tudi vonj odrasle osebe se razlikuje od vonja, ki ga ima, ko doseže starost. Kot že rečeno, je narava našega vonja v najtesnejši odvisnosti od hormonov.
Morda tukaj ni odveč namig na nova vprašanja, ki si jih zastavlja znanost: kako vpliva jemanje hormonskih preparatov, npr. kontracepcijskih tablet, na prastari instinkt prepoznavanja pravega partnerja po njegovem vonju. Zagovorniki nekaterih skrajnih teorij so prepričani, da prav zaradi hormonske kontracepcije številne ženske izberejo »napačne« partnerje, zato njuna genska kombinacija pri otroku ni najboljša.

Vonj spominov
A nos nas ne vodi le skozi ljubezenske ovinke, določa namreč tudi vsakodnevno življenje. V spominu ostaja zapisan veliko dlje, kot bi pričakovali. Vonj babičine potice nas nadvse živo spomni oddaljenega otroštva. Ob vonju dobre pečenke, kave ali zakurjenega kamina se občutek užitka in udobja prikrade kar hkrati. Vonj ima prav posebno moč, da v nas zbuja slike in doživetja. Čas je, da mu priznamo njegovo vlogo. Tudi v ljubezni in erotiki. A brez pretiravanja: zaradi vonja po testosteronu vaša dolgotrajna zveza nikakor ni ogrožena. Najsi je vonj še tako pomemben dejavnik privlačnosti, ko je ženska enkrat našla svojega partnerja, se njen prebujeni čut za vonj pomiri in mimohod drugega testosteronskega moškega je ne naelektri več. Vsaj ne preveč … (jz)