Branko Klančar

Ob njeni nežni vzpodbudi je sedem dijakov ustvarilo prebojen projekt, inovacijo z veliko vrednostjo na državni ravni. Pognali so kolesje prvega socialnega podjetja v Sloveniji, ki ponuja podporo ranljivim, ki pogosto ostajajo v senci družbe – prezrti, osamljeni, neslišani. A v preteklem letu niso osrečili le njih. Medtem ko so spreminjali življenja na bolje, so spremenili tudi sebe in kdo ve, morda tudi svojo prihodnost. Bodo z idejo predramili tudi tiste, ki naj bi iskali rešitve?

Na Gimnaziji in ekonomski srednji šoli Trbovlje se vsako leto pridružijo programu Moje podjetje, ki ga izvaja Zavod za vzpodbujanje podjetnosti mladih. Dijaki 4. letnika ekonomskega tehnika so tako že deseto leto zapored ustanavljali svoja podjetja. To pomeni, da delujejo kot čisto prava organizacija – izpolnjujejo vse birokratske zahteve, pridobijo delničarje, poslujejo s pravim denarjem in se povezujejo z lokalnim okoljem.

Branko Klančar

Medtem ko so se doslej usmerjali zlasti k prodajnim dejavnostim, je tokrat ena izmed skupin sedmih dijakov  izkoristila priložnost za snovanje prvega socialnega dijaškega podjetja v Sloveniji, ki izvaja dejavnosti za ranljive skupine. Osebam z oviranostjo so ponudili spremstvo na dogodke, ki bi jim brez njihove pomoči ostali nedostopni, hkrati pa so z druženjem in povezovanjem izboljševali njihovo počutje. V prvem letu so se usmerili k osebam z motnjo v duševnem razvoju, druga skupina pa je idejo že začela širiti tudi na pomoč in podporo starejšim, kar bo v celoti zaživelo v novem šolskem letu.

GESŠ Trbovlje

Prihranijo lahko 10.000 evrov

 Dijaki so se z idejo prijavili na razpis Inovacije Zasavja za leto 2025 in se uvrstili na nacionalno raven ter osvojili zlato priznanje. Z vetrom v jadrih so sklenili storiti še korak dlje in na ministrstvo poslali pobudo, ki ponuja konkretne rešitve za štiri pereče družbene rane: izključenost ranljivih skupin, pomanjkanje skupnostnih storitev, duševne stiske mladih in pomanjkanje kadra v skrbstvenih poklicih. Kot je pojasnila učiteljica in mentorica dr. Špela Režun, ocenjujejo, da lahko z ohranjanjem duševnega zdravja dijakov in oseb z omejitvami zgolj eno takšno dijaško podjetje prihrani do 10.000 evrov proračunskega denarja na leto. To pa v državi, ki zaradi duševnih bolezni letno izgubi od tri do štiri odstotke BDP in kjer apatija mladih, izgorelost zaposlenih ter dolge bolniške odsotnosti postajajo že nova normalnost, ni podatek, ki bi ga lahko prezrli. Morda je čas, da odrasli končno prisluhnemo tistim, ki bodo s posledicami naše brezbrižnosti živeli najdlje.

Mladi, ki premikajo meje

Navdihujočo mladino smo želeli spoznati tudi mi. Mentorica jim je ob obisku z veseljem prepustila besedo, a hkrati nismo prezrli, kako ponosna je na njihove dosežke.  

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 24, 17. junij 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana