Zastrupljeni z regratom?
Moja tašča je nora na regrat. Ves dan ga nabira in domov prinaša v velikih vrečah. Vsak dan nas po službi pričaka velika skleda regratove solate, ki jo moramo pojesti, češ da ni boljšega zdravila. Otroci se izmuznejo po nekaj zaužitih listkih, jaz pa se potrudim pojesti vse, kar ostane, ker res spoštujem, da se tako potrudi za naše zdravje. Težava je v tem, da odkar jem ta regrat vsak dan, čutim kopico težav, ki jih prej nisem. Napenja me, zaprta sem, glava me boli in celo hemoroide sem dobila. Ko sem omenila, da je to mogoče od regrata, so vsi skočili name, češ da ni nič bolj zdravega in varnega na tem svetu. Jaz pa se počutim čedalje slabše. Nočem biti črna ovca, me pa zanima, ali je možno, da mi regrat škoduje? Je človek lahko alergičen nanj? Zala M.

Niste edini, ki jim regrat te dni povzroča več škode kot koristi, še nekaj ljudi mi je opisovalo podobne težave. Za vse druge, ki še ne vedo, kdaj regrat koristi in kdaj škoduje, pa upam, da bo branje tega teksta koristno.
Najprej dobre novice. Regratin vse, kar mu je podobno, velja za varno rastlino, ki nima strupenih dvojčkov. Razen ... če iz nevednosti posežete prav po strupenem regratu. Ne gre za sorto, temveč za pridobljene lastnosti, zato nas neznanje lahko drago stane. Če se že veselite regrata kot svoje bližnjice do pomladanskega razstrupljanja, morate vedeti, da ni vse, kar je videti kot regrat, sposobno doseči ta cilj.
Kateri regrat nam ne bo v pomoč! Regrat je znan po svojih močeh, da iz telesa izžene strupe, sečno kislino in druge toksine. To doseže tako, da jih veže nase in potem izloči iz telesa. Vendar pozor, to lastnost, da nase veže težke kovine, regrat ne uporabi le v našem telesu, to počne nonstop. Zato ni vseeno, kje rase. Tisti, ki ga nabiramo ob cestah, bo posrkal veliko več strupov od drugih rastlin. In tako »obtežen« regrat bomo potem zaužili ter si povečali obremenitve.
To velja za vse rastline, ki so dobre čistilke naših jeter. Hren, ščetico, pegasti badelj, osate, korenine repinca in poganjke japonskega dresnika smemo nabirati le na povsem neoporečnih krajih, sicer bomo telesu povzročili več škode kot koristi.
Drugi zelo pogosto napačen kraj, kjer ljudje radi nabirajo regrat, so gnojeni travniki. Pred nekaj dnevi sem opazovala na desetine ljudi, ki so z vrečkami na polju nabirali regrat. Verjetno so bili prepričani, da počnejo nekaj dobrega za svoje zdravje. Le nekaj tednov pred tem je kmet, ki ima konvencionalno kmetijo z več kot stotimi kravami, po tem travniku obilno zlival gnojnico. Ker kmetje opravljajo tudi storitev praznjenja greznic s človeškimi iztrebki in ostanki kemikalij iz naših gospodinjstev, tudi to zelo pogosto konča kot »gnojilo« na travnikih. Bi res radi to zaužili?
Kdor ima ostro oko, bi lahko sledi tega gnojenja videl na celotnem travniku. Neizkušeno urbano oko, ki le išče regrat, pa opozorilne znake pogosto prezre.
Gnojnica je lahko še nevarnejša od težkih kovin, ki prihajajo iz prometa. Zdravila in kemični dodatki, ki se uporabljajo pri živinoreji, končajo v gnoju in tam imajo bakterije svoje učne ure, ko trenirajo razvijanje svoje odpornosti proti antibiotikom. Raziskave v tujini potrjujejo, da največ bakterij, odpornih proti antibiotikom, prihaja z velikih farm in iz gnojnice. Antibiotični sevi, ki se uporabljajo za živali, so namreč skoraj enaki tistim, ki jih uporabljamo za zdravljenje ljudi. Le komercialna imena in odmerki se razlikujejo. Ker je mikrobom malo mar za marketing, ko razvijejo odpornost proti nekemu antibiotiku, to pomeni, da nam pri okužbi s takšnim odpornim sevom tovrstni antibiotik ne bo več v pomoč.
Zadnje, kar si želite v svoji »zdravi solati«, so sevi bakterij, odpornih proti antibiotikom, ostanki zdravil ali paraziti, ki so tudi pogosti prebivalci gnojnice.
Zato za nabiranje regrata izbirajmo negnojene, nepokošene travnike, robove jas in gozda, gozdove ali druga varna rastišča, za katera smo prepričani, da niso gnojena.
Pred kratkim sem o tem razlagala tudi tečajnikom, ki spremljajo delavnice na delavnice.zazdravje.net, in kljub naštetim opozorilom slišala: »Pa veste, kako težko je nabrati skledo regrata na negnojenem travniku?« Seveda, na gnojenem ga je največ, ker ga je narava poslala, da posrka naše strupe in presežek dušika. Kdaj se bomo naučili, da najlažje ni nujno tudi dobro za nas?
Regrat, ki ga v kupih prodajajo na tržnicah, verjetno ni nabiran v višavju, gozdovih ali na drugih lokacijah, kjer ga je težko najti. Za zdrav in koristen regrat se bo zato treba potruditi.
Ni vsak list zdravilen? Ker je bila zima mila, mnogi stari listi niso preminili in so še vedno na rastlini. So sicer temnejši ali celo rdečkasti in jih je lahko ločiti od svežih mladih listov. Seveda, najprej je treba vedeti, da moramo biti na to pozorni. Nabiralci začetniki so prepričani, da je vsak list regrata že zadetek v polno, in ne vedo, da stari listi poleg več rudnin vsebujejo tudi veliko več snovi, ki resno obremenijo naša jetra.
Za zdravljenje, spodbujanje spomladanske prenove in razstrupljanje potrebujemo mlade liste, ki šele poganjajo. Ti so mehki, svetlo zeleni, veliko bolj vitalni in lažje prebavljivi.
Če na rastlini zagledate le stare liste, ne bodite nesrečni. To je odličen znak, da je korenina še vedno polna zdravilnih moči, in pri takšnih rastlinah se prava moč ne skriva v listih, temveč v koreninah.
Nasploh je korenina največji zaklad. Preden korenine odženejo nove liste in se tako izpraznijo, vsebujejo na desetine zdravilnih učinkovin, 20 odstotkov sladkorja, šest odstotkov kalcija, tri odstotke železa, veliko magnezija, silicija, fosforja ter vitamine C, B, D in A.
To pomeni, da če izkopljete sto gramov korenin, boste dobili tri grame železa, kar je toliko, kolikor je mesečna potreba po železu!
Na bolj senčnih legah je regrat še vedno v mirovanju in lahko izkopljemo korenine ter jih uporabimo kot dodatek sokovom, smutijem ali naribane na solati.
Ker kmalu korenine ne bodo več uporabne za ta namen, je smotrno iz njih narediti tinkturo. To naredimo tako, da regrat čim bolj na drobno zmeljemo in sproti zalivamo s 70-odstotnim etanolom. Pustimo stati 30 dni in dobili smo odličen alkoholni izvleček, ki ga bomo uživali trikrat na dan po 15 kapljic. Če regrat naribate zelo na drobno, lahko tudi zaužijete vse skupaj – eno žličko takšnega pripravka zaužijemo kot močno vitaminsko-rudninsko krepčilo.
Prednosti tega, da regratove moči ujamete v tinkturi, je veliko. Predvsem je na ta način najlažje zagotoviti kontinuirano podporo telesu. Polne sklede enkrat na teden so za telo, kot da bi v enem obroku poskusili pojesti hrane za sedem dni. Če bi zaužili nekaj kilogramov hrane naenkrat, bi se počutili vse prej kot dobro. In enako se godi, ko telesu vsilimo preveč zdravilnih učinkovin hkrati.
Prehitro sproženo razstrupljanje se kaže v dehidraciji. Telo potrebuje veliko več vode, da limfa lahko splakuje strupe, zato jih odvzame debelemu črevesju in zgodba se konča z zapeko.
Tudi napenjanje je reden spremljevalec takšnih »udarniških čistilnih akcij«, ker začne preveč neprebavljive celuloze v črevesju gniti in ustvarjati pline, kar je tudi daleč od želenega razstrupljanja.
Hemoroidi, ki jih omenjate, pomenijo le, da telo ne more skozi razstrupljevalne organe, kot so ledvice in jetra, sprocesirati vseh strupov, in ti potem udarjajo na zlato žilo ali jih vidimo oziroma občutimo kot izpuščaje, močan vonj potu, zadah iz ust.
Tako kot velja za vsako zdravilo, je frekvenca pomembnejša od količine. Vsak dan po ščepec listov v enem mesecu naredi čudež. Polna skleda naenkrat pa bo večini ljudi povzročila težave.
* Opozorilo!
Kdo ne sme uživati regrata. Regrata ne smemo uživati, če jemljemo antibiotike. Večje količine lahko poslabšajo stanje pri tistih, ki imajo že povišano raven želodčne kisline. Tudi pri sicer zdravih lahko uživanje velikih količin regrata zaradi taraksacina povzroči pospešeno bitje srca, drisko in pretirano izločanje vode. Da bo regrat res imel koristen učinek, ga moramo uživati redno in zmerno!
Sledite vitalnosti. Regrat je v celoti užiten, vendar se njegova zdravilnost nenehno seli iz enega dela rastline v drugega. Dokler ne odženejo novi listi, je največ moči v koreninah. Z mladimi listi pa se zakladi v koreninah izpraznijo in preselijo v liste. Ko začne rastlina delati popke, postanejo ti osrednje mesto, kjer so ujete koristne snovi. Potem pa se odprejo cvetovi, ki tudi premorejo obilje koristnih snovi, predvsem kalija, sladkorjev, biofotonov ...
Koristna so tudi regratova stebelca, ker je v njih največ mlečka, ki v nasprotju s številnimi drugimi rastlinami ni strupen in je odlično zdravilo.
Po cvetenju pa začne regrat svoje moči ponovno usmerjati v korenine. Te se posebej od avgusta naprej intenzivno polnijo in takrat se začne v njih nabirati inulin.
Listi se starajo, in četudi ste mogoče regrat pokosili in je odgnal na novo, poznopoletni in jesenski listi po svoji sestavi nikoli ne bodo primerljivi s spomladanskimi. Kot krepčilo zato uporabljamo le mlade spomladanske liste regrata, ko začne cveteti, se lotimo popkov, cvetov in stebelc. Ko odcveti, pa damo regratu mir in dodatke za zdravje poiščemo pri drugih rastlinah.
* Kako sušimo regratove cvetove. Pri nabiranju in sušenju moramo paziti, da nabiramo le cvetove, ki niso povsem odprti. Na sredini morajo imeti čopek oziroma trdo sredico.
Drugi pomemben pogoj je, da popke hitro posušimo, za kar spomladansko sonce in sušenje na prepihu ponavadi ne zadoščata. Regratovi cvetovi so eni od redkih, ki jih moramo posušiti v sušilniku.
Če nimate sušilnika, jih lahko sušite v ventilacijski pečici, segreti na 40–50 stopinj in z napol odprtimi vratci, da dejanska temperatura sušenja ne preseže 35 stopinj.
V nasprotju z listi so cvetovi sladki in je čaj iz njih prava poslastica.
Če želite, da cvetovi ostanejo rumeni in ne dobijo zatohlega vonja po zemlji, jih nabirajte na dan za cvet dopoldne. Če jih niste uspeli nabrati do poldneva, jih nabirajte po 16. uri. Takrat so koncentracije eteričnih olj in biofotonov največje in se bo lepa aroma najdlje ohranila.
Zakaj ne delam regratovega sirupa? Ne vidim nobenega smisla, da bi regratu, ki ga uporabljamo za razstrupljanje in razkisanje, dodajala sladkor, ki bo prav te učinke v telesu povsem izničil. Namesto tega raje napolnite še en kozarec s posušenimi cvetovi.
Kako naredimo alkoholno tinkturo iz regratovih korenin. Koreninico, ki še ni odgnala listov, nežno operemo in očistimo. Ne lupimo je! Narežemo ali naribamo jo najbolj drobno, kar zmoremo, in takoj prelijemo s 70-odstotnim etanolom. Pustimo stati v steklenem kozarcu 30 dni. Ni treba izpostavljati soncu. Zadošča, da stoji na kuhinjski polici, da se spomnimo in ga nekajkrat premešamo oziroma pretresemo.
Po tem času precedimo v temne stekleničke in hranimo v temnem prostoru, ki ima stalno temperaturo, Npr. v kleti ali shrambi. Uživamo trikrat na dan po 15 kapljic, razredčeno v nekaj vode.
Kaj vse zmore regrat ... če uživamo dobrega in če ga uživamo pravilno!
Njegova prva specialnost je veliko pospravljanje telesa. Nase bo vezal strupe, presežno sečno kislino in tako okrepil naše ledvice in jetra, nam očistil kri, zmanjšal vnetja, razgibal sklepe in okrepil celotna prebavila.
Odpravil bo zastajanje vode v telesu (pod pogojem, da med takšno kuro uživamo dovolj vode).
Cvetove regrata priporočajo tudi pri Alzheimerjevi bolezni.
Pri osteoporozi pa je priporočljivo uživati vse dele regrata (vse ob svojem času).
Posledica tako sistematičnega čiščenja bo seveda tudi lepša koža, manj ekcemov, aken in bradavic. Zakaj ne bi zablesteli v vsej lepoti?
Zarja Jana, št. 11, 16.3. 2021
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se