Zakaj pa mi ne?!
Vse bolj postaja jasno, da je prav zadolženost glavna past, v kateri se je znašlo človeštvo, saj bogati bogatijo ravno od obresti in odvisnosti tistih, ki z odplačevanjem dolgov postajajo čedalje revnejši.
To se dogaja na dveh ravneh, državni in zasebni. Vendar pa zanju ne veljajo enaka pravila – medtem ko se v javnem sektorju lahko zadolžuje in izposoja ter ob nezmožnosti odplačevanja na pomoč pokliče davkoplačevalce, ki dokapitalizirajo banke, smo zasebniki, državljanke in državljani, prepuščeni samim sebi in ne moremo računati na pomoč. Ne glede na višino našega dolga in težavnost položaja, v katerem smo se znašli, nam pri odplačilu dolgov ne bo pomagal nihče. Nikogar ne briga, če ostanemo brez strehe nad glavo, če so naši otroci lačni in če marsikdo konča na psihiatriji, dolgove moramo poplačati in pika. Vsaj pri nas je tako. V Islandiji, Makedoniji in na Hrvaškem pa so se problema prezadolženosti prebivalcev lotili veliko bolj prijazno in pravično do vseh svojih državljanov, ne samo tistih, ki so prisesani na javno blagajno ali imajo slučajno službo in dohodke. V teh treh državah so sprejeli zakone, ki v določenih pogojih odpisujejo dolgove svojim državljanom. Žal v naši Sloveniji ni ne duha ne sluha o takšni potezi vlade. Večini ekonomistov, finančnikov, bankirjev in politikov se odpis dolgov zdi diskriminatoren, nepravičen in skrajen ali pa vsaj toliko nepomemben ukrep, da se o njem ne splača niti veliko razmišljati, kaj šele veliko govoriti.
Zakaj nismo Islandci? Če bi se M. J. rodila v kakšni drugi evropski državi, bi ji bilo po izgubi službe in z mladoletnim otrokom zagotovo veliko lažje. Če bi živela v Islandiji, Makedoniji ali na Hrvaškem, pa bi ji država zdaj pomagala z odpisom dolgov. V Islandiji je država v sklopu ukrepov za gospodarsko okrevanje zadolženim prebivalcem odpisala 24.000 evrov dolgov na posamezno stanovanjsko posojilo, v Makedoniji so družinam, ki ne presežejo letnega cenzusa prihodkov 1700 evrov, odpisali kredite in dolgove za neplačane račune, na Hrvaškem je predsednik vlade lani obljubil, da bodo 70.000 državljanom odpisali dolgove, če lahko dokažejo, da jih ne morejo odplačati oziroma če odplačevanje ogroža njihovo zmožnost preživetja.
Državni cinizem – o revežih ne razmišlja nihče! Pri nas o odpisu dolgov očitno ne razmišlja nobeden od odgovornih. Ko smo preko stranke SMC novega predsednika vlade Mira Cerarja poprosili za komentar islandskih, makedonskih in hrvaških vladnih ukrepov za odpisovanje dolgov, ter vprašali, ali morda predsednik vlade razmišlja, da bi se česa podobnega lotili tudi v Sloveniji, smo dobili precej suhoparen odgovor: »V stranki SMC ne predvidevamo odpisa dolgov za fizične osebe. Slednji so glede na EU še vedno podpovprečno zadolženi za razliko od podjetij.«
Ko smo poskušali dobiti sogovornika na Gospodarski zbornici Slovenije, so nas vljudno odpravili z enim stavkom, češ da je vprašanje o odpisu dolga prebivalstva samo posredno povezano z gospodarstvom, zato se GZS kot zastopnik interesov gospodarstva do takšnih vprašanj težko opredeli.
Višek cinizma pa smo doživeli, ko smo prijazno povprašali Združenje bank Slovenije, kdaj banke odpisujejo dolgove in kakšne pogoje mora izpolnjevati zadolženi posameznik, od njih pa dobili samo izmikajoče se in skope odgovore, češ da pri odpisih banke upoštevajo veljavno zakonodajo in so od primera do primera različni. Islandskega ukrepa pa ne morejo komentirati, ker ga ne poznajo.
Ekonomisti so proti. Tudi med ekonomisti ni pretiranega navdušenja nad odpisovanjem dolgov najbolj ogroženim prebivalcem. Če povzamemo prof. dr. Saša Polanca z Ekonomske fakultete v Ljubljani, se mu zdi to skrajno diskriminatoren in nepravičen ukrep, saj zadolženi dobijo od države darilo, nezadolženi pa ne.
Prof. dr. Maja Makovec Brenčič meni, da je odpis dolgov precej skrajen ukrep, še posebej če govorimo o odpisu dolgov na ravni države. »V tem trenutku in za dolgoročnejšo stabilnost Slovenije potrebujemo predvsem ukrepe, ki bodo spodbudili gospodarsko rast, tehnološko in storitveno prestrukturiranje gospodarstva ter poslovno okolje, ki spodbuja višjo konkurenčnost, s tem pa tudi ustvarjanje delovnih mest in doseganje višje dodane vrednosti. To bi omogočilo lažje odplačevanje dolgov, manjše obremenitve državljanov in postopno dvigovanje razpoložljivega dohodka gospodinjstev.«
Več preberite v tiskani Jani (št. 35, izid: 2. 9. 2014).
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
