Zarja Jana

Že večkrat sem vam hotela pisati, pa ni bilo časa. Zdaj, ko sem zaradi bolečega hrbta dobesedno priklenjena na posteljo in računalnik, je očitno napočil pravi trenutek.

Imam občutljivo hrbtenico v ledvenem delu in vsako pretiravanje na vrtu hitro povzroči vnetja ter bolečine.

Prejšnji teden sem se lotila »štihanja«, toda zdaj niti koraka ne morem narediti brez bolečin. Mož pravi, kaj ti pomaga zdrava hrana, ko se boš najedla teh strupenih tablet. Mogoče ima prav.

Pred tremi leti sem poskusila z vrtnarjenjem brez lopatanja, pa od tega ni bilo nič. Slab pridelek in gora plevela. Ne vem, kaj naj storim, da bo dobro za vrt in zame. Imate morda kakšno idejo za lopatanje brez bolečin?

Danica P.

Vaše vprašanje ima veliko odgovorov. Lahko razmišljamo o drugačnem načinu vrtnarjenja ali pa o boljši oskrbi telesa.

Poglejmo najprej, kaj lahko naredimo, da bo vrt urejen in rodoviten, brez prevelikih naporov.

Ali je lopatanje nujno?

Veliko zanesljivih raziskav dokazuje, da je neprekopana greda lahko povsem enako rodovitna kot tista, ki jo nenehno prekopavamo. Vendar to ne pomeni, da lopato preprosto vržemo v kot.

Takšen rezultat pride po približno treh letih, če smo vse naredili prav.

Prvo leto je res treba gredo temeljito prekopati, in če so tla težka, dodati veliko snovi, ki bodo izboljšale njihovo strukturo. Zelo zaželeni dodatki so kompost listavke, ovčja volna, lesni odpadki. Če so tla težka in lepljiva, jih zrahljamo z mivko. V pripravo sodi tudi odstranjevanje trajnih plevelov, posebej takšnih, ki se razmnožujejo vegetativno in delajo velike koreninske mreže (npr. regačica, gabez, navadni pelin ...).

Ko je greda tako pripravljena, nanjo ne smemo več stopiti in njena površina ne sme biti več gola. To pomeni, da delamo le toliko široko gredo, kolikor jo lahko obdelujemo s potke. Površino pa zastremo s slamo, pokošeno travo (v tankih plasteh), listjem, narezanim papirjem ... Ko tla pokrijemo, omogočimo mikroorganizmom prijetno klimo in redno dobavo hrane. Če lepo hranite svoje deževnike, bodo oni nenehno »štihali« namesto vas. To pomeni, da bodo pojedli ponujeno travico in ostanke zelenjave, ki jih puščate na gredi, ko pa se bodo gibali skozi prst, bodo delali svoje kanale, ki zemljo prezračujejo, in hkrati izločali najboljše gnojilo na tem planetu – svoj gnoj. V prvem letu bo še nekaj dela z obvladovanjem plevelov, v naslednjem pa vse manj.

Če tla niso zastrta, pa se koristni mikroorganizmi izogibajo vrhnji plasti, zato ta hitro otrdi, začne pokati in izgublja rodovitnost. Gola tla so seveda tudi odlična vaba za semena plevelov, kar je dodatna (nepotrebna) obremenitev za hrbet.

Dvignite gredo, pa ne bo treba upogibati hrbta

Verjetno tudi sami opažate, da na slovenskih vrtovih raste vse več dvignjenih gred. Že sama oblika in predvsem višina prinašata veliko olajšanje vsem, ki imamo težave s hrbtom. Že od otroštva sem tudi sama v tej skupini in moram zelo paziti na vsak gib.

Visoke grede imajo praviloma ergonomsko višino, zato dobesedno vrtnarimo, kot da bi delali na mizi. Seveda, to je le delček koristi takšnega vrtnarjenja.

Da bi od visoke grede dobili tudi maksimalen pridelek, pa mora biti prst v njej pravilno sestavljena.

Veliko ljudi v vrtnarijah kupi že narejene visoke grede. Mnoge imajo zaprto dno in onemogočajo stik s tlemi. To pa ni dobra rešitev in s takšnimi gredami bo imel lastnik več težav. Greda naj bo povezana s tlemi, da lahko voda nemoteno odteka in je prst dobro ozemljena.

Na dnu naj bo le kovinska mrežica, ki bo (posebej pozimi) varovala pridelek pred miškami in voluharji.

Sestavin ni treba kupovati

Opazila sem, da v vrtnarijah prodajajo tudi posebno zemljo za vse plasti grede. Mogoče urbani vrtnarji nimajo druge možnosti, kot da vse kupijo, zagotovo pa dobro visoko gredo lahko naredite tudi iz povsem brezplačnega materiala.

Pomembno je, da je v spodnji tretjini material, ki bo počasi razpadal in tako zagotavljal talno gretje, zračnost ter hrano za dragocene mikroorganizme. Praviloma tja zložimo veje in les, ki je že začel gniti. Pazite, da v tej plasti ne uporabljate lesa kostanja ali hrasta, saj ti vrsti vsebujeta snovi, ki učinkujejo protimikrobno in onemogočajo normalno delo mikroorganizmom. Hkrati pa zelo počasi razpadajo, zato bo  greda slabše »delovala«. Ko zlagate material, pazite, da je res lepo zložen, saj veliko lukenj pomeni tudi veliko sesedanja grede, kar povzroči tudi trganje koreninic rastlin, ki jih želite gojiti.

Nad to plast damo plast materiala, ki ima predvsem to nalogo, da zadržuje vodo. Če boste to pravilno uredili, boste videli, da je lažje vzdrževati pravilno vlažnost v visoki gredi kot v vrtni. V tej plasti damo v gredo čim več listja, ovčjo volno, ostanke volnenih predmetov, preprog, bombaža, obrnjeno travno rušo, lahko tudi papir in karton, ker jih deževniki obožujejo. Vse skupaj namočimo, da se lepo sesede, in na to dodamo dober, ne povsem preperel kompost. Ta plast bo za naše rastline glavna »menza« in v njej se bo razvilo največ korenin. Povrhu damo lahko mešanico prsti in bolj finega komposta. Vse skupaj pa čim prej pokrijemo tudi z zastirko. Tako pripravljena greda bo že v naslednji sezoni tako rahla, da še motikice ne boste potrebovali. Namesto težaškega dela bo postalo vrtnarjenje kot igra v peskovniku, kjer vse lahko naredimo že z golimi rokami. Seveda če smo gredo pravilno pripravili.

Princip visoke grede lahko uporabljamo tudi za preoblikovanje nabrežin, ki z malo predelave lahko postanejo visoke grede. Več o različnih oblikah izvedbe in detajlih, v katerih se lahko skriva vrag, si preberite v priročniku Samooskrba v praksi, ki ga lahko prelistate na znanje.zazdravje.net.

Skratka, ko več ne moremo spremeniti hrbta, spremenimo teren, na katerem vrtnarimo, in bo veliko več veselja (in pridelka) z manj bolečin.

Kako vrtnariti z manj bolečinami?

Kako si sploh nakopljemo bolečine? Najpogosteje preobremenimo kakšno mišico, ki tega ni pričakovala. V njej se potem nabere preveč kislih presnovkov, ki sprožijo vnetni proces, po domače ga imenujemo musklfiber. Če veste, kaj se v telesu dogaja, lahko ta proces ustavite na več načinov.

Ogrevanje

Še vrhunski športniki ne brcnejo žoge, dokler si ne ogrejejo vsega telesa. Tudi na vrtu ne smete takoj zagrabiti lopate ali težke zalivalke. Začnite vedno z nečim, kar bo počasi ogrelo vaše kolesje. Šele po 15 minutah lažjih opravil začnite z nečim napornejšim.

Umetnost razbremenjevanja

Verjetno poznate tisto zgodbico o relativnosti teže. Koliko je težek kozarec vode? Skoraj nič, če ga v zraku držite deset sekund. Če pa ga mislite držati deset minut, se vam bo roka tresla od napora. V  vrtnarskem jeziku to pomeni, da skoraj noben gib ne bo povzročil vnetja mišic, če v njem ne vztrajamo predolgo. Naj bo videti še tako butasto, za hrbet je veliko bolje, da  gremo po vsaki prelopatani vrsti narediti kaj drugega in potem nadaljujemo. Tudi kadar se lotevamo zalivanja, zalijemo eno gredo, potem postorimo kaj drugega, da se hrbet razbremeni, in šele potem nadaljujemo.

Če bi rada oplela korenček, to naredim tako, da vsakih pet minut spremenim položaj. Najprej sem pripognjena, potem dam podlago pod kolena in delam kleče, potem pa še malo čepim. Vsaka sprememba razbremeni ene in obremeni druge mišice. Rezultat je, da na koncu za nobeno ni bilo preveč obremenitev.

Da vam to uspe, morate predvsem reprogramirati glavo, ki se odloči, da hoče imeti narejeno vse od A do Ž brez ustavljanja. Potem pa nas življenje prisilno ustavi, tako da nam pošlje bolečino kot opomin, da se naučimo lastno glavo držati na vajetih.

Za začetek si lahko nastavite telefon, da vam zapiska vsakih pet minut. Naj ta zvočni signal pomeni – spremeni položaj. Pet minut privezujem paradižnik ali vrtnice, pet minut grabim, pet minut lopatam, pet minut zalivam in potem sem spet pri vrtnicah ... Na koncu je vse narejeno, hrbet pa ne boli in naslednji dan nisem povožena.

Umetnost preprečevanja vnetja

Tudi to je dobro obvladati, posebej če imate redne težave z vnetji in bolečinami.

Ko smo pripravljali priročnik Naravne rešitve za bolečine, smo do podrobnosti naštudirali, kako se bolečina pojavi in kako jo lahko ustavimo. Ko enkrat to obvladate, ugotovite, da je mogoče veliko bolečin preprečiti brez uporabe protibolečinskih sredstev, ki imajo lahko neželene stranske učinke na ledvice, jetra ali želodec.

Lahko vplivamo že na to, če se bo vnetni proces sploh sprožil. Če imamo v telesu premalo maščobnih kislin omega 3, smo kot smodnik, ki ga lahko vname vsaka iskra. Večji je delež omega 3, manj smo nagnjeni k vnetjem. Če opazim, da po vrtnarjenju začutim vse sklepe, zato najprej posežem po dobrih virih te maščobne kisline. Zaužijem več orehovega olja, čijinih semen, hladno stisnjenega konopljinega olja ali kakšno kakovostno prehransko dopolnilo, ki je dobro založeno z maščobami omega 3.

Našo dovzetnost za vnetja zmanjšujejo tudi vse rastline z visokim deležem klorofila. Zato gredo spomladanski vrtnarski presežki z roko v roki s pojedino kopriv in čemaža.

V dneh, ko vem, da bom pretiravala, dodam na jedilnik tudi začimbnice, ki preprečujejo vnetja in hkrati mažejo moje zakrnele sklepe. V napitke dodajam ingver, v jedi več kurkume in lovorja.

Tako v zadnjih petnajstih letih nisem potrebovala niti ene protibolečinske tablete. No, pred tem pa sem jih zagotovo zaužila dovolj za eno povprečno življenje.

Skriti adut – arnika

Velika zahvala za »nekaznovano« pretiravanje gre tudi arniki. Izvlečki iz nje (če so pravilno narejeni) preprečijo, da bi mišica začela kopičiti mlečno kislino, in s tem preprečijo vnetje mišic. Ko se po daljšem času odpravljamo v hribe, na kolo ali ko se začne spomladansko pretiravanje na vrtu, mišice, ki bodo najbolj obremenjene, že pred naporom namažem z arnikinim gelom. Po končani aktivnosti pa se stuširam z vročo vodo (ta tudi pospeši izločanje kislih presnovkov iz mišic) in potem še enkrat namažem arniko. Učinkuje čudovito. Da ne gre le za moj subjektivni vtis, potrjujejo tudi klinične študije, ki dokazujejo, da ima gel iz arnike (gre za naravno registrirano zdravilo in ne maže s tržnic!) enak protibolečinski in protivnetni učinek kot zelo znana protibolečinska učinkovina diklofenak (ki je sestavina najbolj oglaševanih zdravil proti bolečinam v mišicah in sklepih).

Vnetje lahko zavrete tudi s savno ali vročo kopeljo.

Ne zalivajte le rož!

Tudi naše telo deluje veliko prožnejše, če smo dobro zaliti. Tkiva, ki so dobro hidrirana, utrpijo veliko manj mikropoškodb. Hidracija je še posebej pomembna za hrbtenico, ki ima med vretenci ploščice, ki naj bi amortizirali naše napore. Ko smo dovolj hidrirani, nabreknejo in tako bolje amortizirajo pritisk, kateremu izpostavljamo vretenca. Če pa se ta drgnejo na suho, se lahko veliko prej pojavijo poškodbe in vnetja. Zato na vrt ob lopati vedno vzemite stekleničko z vodo, v katero ste dodali še malo slanice in magnezija. Upam, da mi boste naslednje pismo pisali z vrha kakšnega hriba, ki ga boste osvojili brez bolečin in vnetja.

Zarja Jana št. 18