Revija Zarja

Andre Leu, direktor mednarodne organizacije Regeneration International, je že leta 2014 napisal odmevno knjigo »Mit o varnih pesticidih«, julija 2018 pa je vsebino nove knjige posvetil staršem pod naslovom »Zastrupljanje naših otrok: Vodnik po mitu o varnih pesticidih za starše«. Vodilo pri njegovem delu je zagotovilo industrije pesticidov, ki ga nenehno poslušamo že pol stoletja: »Raba pesticidov v skladu z navodili proizvajalca je povsem varna.« Leu je uporabil prvovrstne (per review) neodvisne znanstvene vire in se lotil razgradnje te nevarne prevare, ki jo je agrokemična industrija utemeljila na naslednjih lažeh:

1. Vsaka aktivna snov v pesticidnem pripravku je podvržena strogemu testiranju.  

2. Za vsak pesticid obstaja varen odmerek, ki zagotavlja varno uporabo.  

3. Razgradni produkti pesticidov niso tvegani za zdravje.  

4. Odgovorne državne institucije regulirajo uporabo pesticidov v podporo zdravja državljanov.  

5. Uporaba pesticidov rešuje svet pred lakoto.  

Naj začnem pri »strogem testiranju« pesticidov in pojasnim katastrofalne napake, ki si jih privošči obstoječi eksperimentalni toksikološki protokol. Serijo napak so po začetnicah posameznih točk poimenovali DREAMS in spoznali bomo, da v tem primeru ne gre za sanje, temveč za nočno moro.

D (Dosing Deficient): v osebku nenehno nihajo fiziološka stanja imunskega sistema, metabolične in nevrohormonske aktivnosti ter številni drugi parametri. Človek (ali pa poskusna žival) sta v vsakem trenutku drugačna, zato enaka koncentracija istega strupa vsakič učinkuje drugače.

R (Routes Restricted): v laboratorijskih raziskavah poskusnim živalim vnašajo toksine po točno določenih poteh (skozi usta, skozi kožo, dihala itd.), ljudje pa smo v vsakdanjem življenju obremenjeni s toksini, ki vstopajo skozi »vsa vrata naenkrat«.

E (Endpoints Excluded): raziskave so omejene na izbrane odgovore organizma (motnje določenega hormona, občutljivost sluznic ali prebavil, alergije, določena vrsta rakavega obolenja, hiperaktivnost otrok, razvojne motnje itd.), vendar lahko isti toksin v organizmu povzroča različne patološke spremembe na različnih organih, ki jih zaradi napačnega izbora možnih posledic prezrejo.

A (Additions Absent): v laboratoriju se vedno proučuje učinek kemično čiste snovi, čeprav so na trgu pogoste primesi »kemičnih smeti«, ki nastanejo pri sintezi. Največ tega se pojavlja na črnem trgu pesticidov, ki cveti tudi pri nas. Tudi »inertne snovi«, ki so primešane aktivnim snovem, so lahko celo bolj toksične kot aktivna snov. Inertnih snovi pa industrija ni dolžna deklarirati, ker je to poslovna skrivnost proizvajalca. Že vedo, zakaj!

M (Mixtures Missing): na poskusno žival delujejo le z eno vrsto toksina, ljudje pa smo dnevno izpostavljeni koktajlu toksinov, ki imajo sinergični učinek. Naj pojasnim. Skupen učinek mešanice strupov ni enostavni seštevek toksičnosti posamičnih strupov, pač pa zmnožek, ki gre v faktorje stokrat, ali celo tisočkrat večje toksičnosti. Sinergičnih učinkov v toksikoloških ocenah ni najti.

S (Stresses Suppressed): poskusne živali živijo v nestresnem okolju laboratorijskih gojišč, ljudje pa smo podvrženi številnim stresnim dejavnikom, ki pogubno vplivajo na status nevroendokrinega in imunskega sistema ter na učinkovitost homeostatskih mehanizmov, ki vzdržujejo naše zdravje.

Za hormonske motilce ni varnih odmerkov

Navedene ugotovitve, ki so jih predstavili kritični raziskovalci, nas opozarjajo na krhkost naših ambicij o napovedljivosti naravnih dogodkov, ki naj bi temeljila na linearnem zaporedju vzrokov in posledic. Po tej zgrešeni dogmi naj bi ostajala koncentracija strupa, pod katero ni zaznati nobenih posledic njegove prisotnosti. Ta točka se imenuje NOEC (No Observable Effect Concentration). Koncentracije, nižje od NOEC, pa so osnova za izračun t. i. »varnih odmerkov« strupov, ki naj ne bi povzročali zdravstvenih posledic. Vendar so raziskovalci kmalu našli številne aktivne snovi pesticidov, ki lahko že v koncentracijah na meji zaznavnosti (ali celo pod njo, kar so dosegli z redčenjem) naprav sedanje analitske kemije povzročajo nevarne posledice. Primer so pesticidi z genotoksičnim in kancerogenim učinkom ali tisti z učinkom hormonskih motilcev. Zanje velja, da nimajo »praga učinkovanja«, torej zanje ne obstajajo »varni odmerki«. Zato so te snovi najbolj tvegane za otroka, vse nosečnosti pa do njegovega vstopa v dobo zrelosti. Najbolj so ogroženi človeški zarodki, pa tudi v prvih nekaj letih po rojstvu so otroci izjemno izpostavljeni. Poglejmo si kratek izračun: če mati tehta 64 kg in zaužije dnevno 2 kg hrane in tekočin, njen otrok pa tehta 8 kg s količino vnosa 1 kg, otrok prejme na enoto telesne teže štirikrat več strupov kot njegova mati! Tega ne upošteva nobena ocena toksikološke »varnosti«. Naj dodam, da otroci nimajo v popolnosti razvitega imunskega sistema in da njihova jetra nimajo encimov za razgradnjo sintetičnih toksinov.

O toksičnosti razgradnih produktov na tem mestu ne bi pisal, naj zadostuje, da so številni bolj strupeni kot izvorne aktivne snovi pesticidov.

Že ena kaplja lahko poškoduje zarodek

Pomembnejše je spoznanje, kako so povezane agrokemična industrija in državne institucije, ki naj bi skrbele za javno zdravje. Metode zloglasnega Monsanta so vam najbrž znane, vendar po tem »uveljavljenem« načelu deluje vsa industrija strupov. Metoda se imenuje »ugrabitev regulatorjev« in poteka na več načinov. Priljubljen je način »odprtih vrat« med državnimi institucijami in upravami korporacij, skozi katere prehajajo »potrebni kadri«. Recimo, »odgovorni« državni uradnik omogoči nemoteno trženje pesticida po zamisli korporacije in po izteku mandata dobi za »nagrado« odlično službo v njeni upravi. Poleg te oblike obstoji seveda še »prava« korupcija z nakazili denarja v davčna nebesa. Tudi znanost je lahko zelo uporabna. Korporacije novačijo »znanstvenike«, ki delujejo v njihovem interesu, po drugi strani pa nevšečnim neodvisnim raziskovalcem blokirajo objave v znanstvenih revijah, jim onemogočajo kariero ali jih na številne druge načine kompromitirajo v javnosti.

V teh umazanih igrah je dovoljeno vse, vendar se vedno najde nekaj pogumnih raziskovalcev, ki tvegajo in s tem omogočijo, da pride resnica na dan. Zanje je zdravje ljudi pomembnejše od »zdravja« njihovega tekočega računa. Povsem nesprejemljivo pa ostaja dejstvo, da večina državnih regulatorjev obravnava zgolj rezultate raziskav, ki jih predložijo korporacije, in, pozor, vsebina predloženih raziskav je označena kot »zaupna«, torej je nedostopna strokovni javnosti. Vprašajmo se, zakaj rezultati korporativne znanosti niso objavljeni kot per review članki v znanstvenih revijah, kar predpisuje načelo svobodne znanosti? Ali potrebujete boljši dokaz o kriminalnem početju proizvajalk strupov? Kako lahko mirno spijo, medtem ko v imenu profita sistematično zastrupljajo otroke? Ob dejstvu, da se posledice kronične izpostavljenosti številnim pesticidom epigenetsko dedujejo na potomce, postane problem naravnost strašljiv.

Kaj lahko naredijo nosečnice in starši? Najprej se morate zavedati, da se vam ni treba ukvarjati s toksikologijo, razen da upoštevate praktične nasvete. Na vse načine morate preprečiti kontaminacijo otrok s pesticidi, ki imajo uničujoče učinke tudi daleč pod deklariranimi uradnimi »varnimi odmerki«. Večina ljudi ne ve, kaj pomeni koncentracija 1 ppb – en del na milijardo. To je približno tako kot kaplja strupa v olimpijskega bazenu vode! Ta kaplja zadostuje, da je zarodek poškodovan in da ima trajne življenjske posledice, ki se epigenetsko dedujejo!

Privoščite torej svojim otrokom sonaravno, živo, sezonsko pridelano lokalno hrano, z zavedanjem, da je to najboljše, kar jim lahko podarite kot popotnico v življenje.

Objavljeno v Zarji št. 42, 16. 10. 2018.