Jana
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 5 min.

Vinogradnica in vinarka


Carmen Leban
12. 11. 2014, 22.08
Posodobljeno
09. 08. 2017 · 09:57
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Jana Sever je prav posebna ženska, prijetna in topla, a dosledna in zahtevna, tako do sebe kot do drugih. Njena strast so penine.

Vinogradnica in vinarka

Včasih sta z možem vina le ljubiteljsko okušala, danes je Jana vinogradnica in vinarka, ki se ponaša s kar nekaj visokimi priznanji, najbolj pa je ponosna na zlato medaljo za Dvorsko penino z letošnjega ljubljanskega vinskega sejma. Dosegla je, kar uspe le redkim, prestižno nagrado je namreč dobila za aromatično penino iz rumenega muškata, kar je prava redkost. To pa je samo potrditev, da ni bil zaman ves trud, kot tudi ne odločitev, da se z možem preselita na 5,5 hektarja veliko posestvo Pesniški dvori v Pesnici pri Mariboru, kjer rastejo trte s prvovrstnim grozdjem ter se rojevajo žlahtne penine in vrhunska vina.

Le kdo bi si mislil, da vinogradnik in vinar postaneš čisto po naključju. Jana je rasla z naravo in bila nanjo od nekdaj navezana, a življenje pelje svojo pot. Ta je Korošico iz Dravograda pripeljala v štajersko prestolnico, tam je spoznala tudi moža Moma, po rodu iz Niša. »Živela sva v mestni vrstni hiši, on je imel svoj posel, jaz pa butik z oblačili in nakitom. Iztekalo se je 20. stoletje, bila sva mestna človeka, a vse bolj naju je vleklo na podeželje, nekam, kjer bi našla svoj mir, se napolnila z energijo, ki ti jo da lahko le narava. Morda se bo komu zdelo banalno: želela sem si psa in ker vem, da lahko psi ponoči  tudi lajajo, je najbolje, da živiš kje na samem. Iskala sva in iskala in čez čas se nama je ponudila odlična priložnost. Na Pesniškem dvoru so prodajali opuščeno kmetijo in posestvo z vinogradom. Od nekdaj sva bila z možem ljubitelja kakovostnih vin in sva obiskovala odlične slovenske vinarje. Pa sva si rekla, zakaj se ne bi lotila novega izziva, kaj če bi tudi midva poskusila pridelati vino.«

Zahteven izziv, a splačalo se je. »Zavedala sem se, da ima mož svoj posel in bom vodilno vlogo v vinogradu in pri pridelavi vina nosila jaz. Dotlej sem prepoznala le, katero vino je dobro. Pred mano je bila dolga  pot. Izobraževanje, posveti s strokovnjaki,  številne uganke, na tisoče vprašanj ... A prepričana sem bila, da bom zmogla. Danes, po petnajstih letih, lahko trdim, da niti za hip nisem obžalovala, da sem se spustila na področje, ki me notranje izpopolnjuje in osrečuje. Po pomoč sem se zatekla k strokovnjakoma, k človeku, ki se spozna na vinogradništvo, in k enologu, s katerim še vedno sodelujemo. Dala sta mi ogromno znanja, me spodbujala in prepričala, da sem sposobna ter da se moja vina in penine lahko kosajo z najboljšimi. Delo je sicer naporno, a je ves trud poplačan z neverjetno energijo. Srce ti zaigra ob pogledu na vinograd, na vsak trs posebej, ko narediš rez, ko odtrgaš grozd, spiješ kozarček vina ali penine in si rečeš – to je to. Dela je ogromno in po svojih močeh mi pomaga tudi mož, sicer pa imamo na posestvu od dva do pet ljudi, odvisno od letnega časa in obsega del, ki nam pomagajo.«

Voluharji so  pospravili 3000 trsov. »Grenkobo  vinogradništva sva z možem okusila že na začetku. Trsi so se čudno obnašali, niso rasli, nakar sva ugotovila, da so se jih lotili voluharji. Nisem se ustrašila, napovedala sem jim vojno. Vinograd smo skrbno obdelovali in se po njem kar se da pogosto vozili s stroji in ker voluharji očitno ne prenesejo hrupa, so odšli. Tako je v življenju. Zmaga močnejši in spretnejši.« Jana je klena in vztrajna ženska, zagrizena Korošica, ki pa v sebi nosi milino in prijaznost; torej je iz pravega testa. Tudi današnja kriza in nepredvidljive vremenske razmere je niso vrgle iz tira. »Seveda ni lahko, ko vidiš, kako ti toča, premočno deževje ali suša uničujejo pridelek, za katerega živiš vse leto. Vsak rez, ki ga narediš v trs, je pomemben, vsak grozd dragocen. Redno spremljam vremensko napoved, saj je med bistvenimi dejavniki, ki vplivajo na letino.« Jana prisega na kakovost in zato v vinogradu ničesar ne prepušča naključju. »Na našem posestvu smo se sicer odločili za integralno kmetijstvo, kar pomeni, da trsi niso preveč obremenjeni. Spoštujemo načelo manj je več. Učim se in učila se bom vse življenje. Lahko rečem, da je trajalo kar pet let, preden sem osvojila potrebna znanja.«                            

Na posestvu rastejo iste vrste grozdja kot nekdaj. Jana in Momo sta se odločila, da bosta na posestvu gojila rumeni muškat, traminec in rizling, vrste, ki so tam rasle od nekdaj, le število trsov sta povečala. »V naši kleti ne bo nikoli več kot deset tisoč litrov, saj želim, da ostane klet butična. Veliko let je bilo naše penine in vino moč najti le v boljših restavracijah, zadnje čase sodelujemo tudi s francoskim trgovcem v Sloveniji in smo zadovoljni.«                                                                                                                                                                                            V njihovi kleti nastaja penina po klasični metodi. Skrivnost dobre penine je v likerju, ki ga dodajo vinu, in prav od tega je odvisno, kakšna bo. Je pa sestava likerja skrbno varovan recept vsakega vinarja posebej. »Naša penina je iz rumenega muškata, aromatične sorte grozdja, kar je v svetu penin prava posebnost. Pri tem ima veliko zaslug prav  sommelier Blaž, ki nas je nagovoril, da prej suhe in polsuhe penine potrebujejo več sladkorja. Poslušali smo ga in zato je naša penina všeč tudi ženskam. Ima aromatično cvetico in se v marsičem razlikuje od drugih. Narejena je iz ene same vrste grozdja, vinograd raste samo na eni lokaciji, kjer ima celoten pridelek enake razmere za rast in zorenje. Penine s takimi karakteristikami iz Champagne, najbolj znane francoske pokrajine, kjer jih pridelujejo, dosegajo vrtoglave cene, tudi od 2000 do 3000 evrov za steklenico.«                                                                                                                                                                          

Čokolada z vinom.  Za Jano Sever je letošnje leto, pa čeprav letina ni bila najboljša, nekaj posebnega. Njena penina je namreč na mednarodnem vinskem sejmu v Ljubljani dobila zlato medaljo. »To je prava redkost, saj aromatične penine le redko prepričajo ocenjevalce, zato je ta uspeh še toliko večji. To je nagrada za dolgoleten trud, za vsako kapljico znoja, ki je ostala v vinogradu. To je spodbuda in popotnica vsem ženskam, ki si želijo postati vinogradnice, a niso dovolj pogumne. Ni lahko, a se splača in prepričana sem, da se lahko enakovredno kosamo z moškimi kolegi,« je prepričana edina ženska med vinogradniki in vinarji, ki proizvaja tudi penine.                                                                                                                                                                            

Poleg tega je  fantastična kuharica in nenehno kuje nove načrte. Še pred božično-novoletnimi prazniki bo ponudila svoje čokolade, ki jim je dodala vinsko noto. Čokoladna zgodba se bo pridružila še eni veliki Janini ljubezni, žganjicam, v katerih namaka najboljša zelišča, ki rastejo na posestvu. Očitno se ne ustraši nobenega izziva.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.