Mateja Jordović Potočnik

Na pogovor je rahlo zamudil in se takoj prijazno opravičil. To, kar vidite na malih zaslonih, je res tudi v živo: David Urankar je poosebljena prijaznost. »To me včasih tudi tepe, a čedalje manj, saj sem se, potem ko sem se že večkrat opekel, precej skalil.« Slabe volje ne otresa, a kadar ima fazo tečnobe, okolico opozori, da ni razpoložen za hude debate.

Je tudi zelo iskren. Prizna, da se ne bi mogel pretvarjati, prenaporno bi bilo in preprosto ni tak človek. Ponosen je na svojo ženo in sina ter ju javnosti brez omahovanja pokaže. Brez zadrege je po poroki pred štirimi leti odgovarjal tudi na tisto malce v ogrinjalo cinizma zavito vprašanje: A je zdaj kaj drugače? »Zagotovo je drugače, zveza gre na višji nivo. Boljše je in priporočam!«

Kako se z njegovim ne povsem povprečnim videzom spoprijema njegova žena? »Moram priznati, da je z modelom kar težko živeti. Predvsem mora biti v zvezi vse razčiščeno. To, da je partner v gatah na veleplakatih po vsej državi, marsikateri partnerici ne bi bilo všeč. Ne vem, kako bi reagiral, če bi bila na mojem mestu Ajda. Tudi oglase snemam s filmskimi ženami, filmskimi otroki in v zvezi mora biti zaradi tega vzpostavljeno močno zaupanje. Ajda ima glavo res na pravem mestu, je tudi moja prva svetovalka, saj v dilemah vedno najde pravi odgovor oziroma smernice.«

Novi odmerek adrenalina. Njuna zveza se jima ne zdi samoumevna, čeprav je bilo zgolj vprašanje časa, kdaj bosta trčila drug ob drugega. Hodila sta v isti vrtec, na isto osnovno šolo ter nato še v srednjo, vendar ne sočasno. Celo počitniška hiša Davidovega dedka stoji v istem obmorskem kraju kot od Ajdine družine. Ko bi se naposled le lahko srečala, pa se je Ajda z družino za pet let preselila v Romunijo. Na koncu ju je združila atletska steza, kjer sta trenirala tek na 400 metrov z ovirami, v tej disciplini je bil David celo državni prvak in je Slovenijo zastopal v evropskem pokalu. Ker se je njegovo napredovanje na neki točki ustavilo, finali največjih tekmovanj so bili nedosegljivi, z njimi pa medalje, je pogledoval za drugimi cilji in se zagledal v bob. Dobil je nov zagon, nov odmerek adrenalina, in se kot prvi voznik boba za Slovenijo za vedno zapisal v našo zgodovino. Vendar pa njegova prva športna ljubezen ostaja košarka, ki jo ljubiteljsko (a zelo zares) še vedno rad igra vsaj enkrat, najraje pa trikrat na teden. Če so mu zvezde naklonjene in je kaj pravice na tem svetu, seveda.

Ljubezen. David je Ajdina srednješolska ljubezen, David pa je bil takrat že študent gradbeništva. »Že na začetku zveze sva bila na preizkušnji, saj je po manj kot dveh letih zveze Ajda odšla na triletni študij grafičnega oblikovanja v Anglijo. To je bila ena najtežjih izkušenj za oba. Ko se ne vidiš tudi po dva meseca, ko se moraš veliko prilagajati … Neprestano sem pregledoval internetne strani z ugodnimi letalskimi vozovnicami in bil tako zverziran v popustih in raznih akcijah, da mi je enkrat uspelo dobiti povratno letalsko karto za 12 evrov!« v smehu razlaga David.

Več v Zarji, št. 51, 19. 12. 2017