Revija Zarja

Kaj bi si razbijali glavo, saj so vsi enaki – levi, desni, rdeči, črni, vijolični, zeleni in pisani. Vsi skrbijo le za svoje zadke in stolčke, kjer bodo svoje mandate mirno presedeli ter prejemali spodobno plačo. In bodo seveda storili prav vse, da bo stolček ogret še za prihodnji mandat. Fuj.

Tako pač očitno razmišlja večina državljanov, tudi mnogi od tistih, ki hodimo na volitve. Kaj pretehta, da obkrožimo to ali ono ime? Sploh vemo, kaj posamezniki mislijo in počnejo? Jih kdaj javno vprašamo, kakšne konkretne načrte vsebujejo njihove všečne in prenapete obljube? Da, zavedam se, da je tole, kar pišem, nakladanje. Kako pa naj vemo, kaj se plete po glavi človeku, ki veliko obljublja in včasih komu tudi grozi, kar nam je seveda všeč, ker tistih ali tistega tudi sami ne maramo? No, včasih celo vemo, pa ne verjamemo.

Skoraj nihče ni verjel, da bi Američani lahko izvolili Trumpa. Celo sami so se temu posmehovali, čeprav jih je slavni Michael Moore, levičarski avtor knjig in dokumentarcev o sprevrženosti sodobnega sveta, opozarjal, da bo »oranžni puran«, kot mu pravi, zmagal. In je. Zdaj pridno uresničuje predvolilne obljube iz rubrike »najprej Amerika«, ki praviloma pretresejo ves svet. Nazadnje je ponovno spravil v ogenj Palestince in Izraelce, čeprav ni naredil v resnici nič takega – samo uresničil naj bi zakon, ki ga je sprejela Amerika leta 1995 in pravi, da je Jeruzalem prestolnica Izraela in da bodo tja preselili svoje veleposlaništvo iz Tel Aviva. Noben predsednik si tega doslej ni upal uresničiti. On pa pravi, da bo.

Zdaj so se začeli prebujati tudi naši purani, stari in novi, ker bodo prihodnje leto parlamentarne volitve. Obljubljajo visoke pokojnine, višje plače, še kakšno dodatno zaporo za begunce, hodijo nas tožarit v Bruselj zaradi bančne luknje in mimo vlade potujejo v Zagreb s predlogi, kako bi oni rešili žaloigro z arbitražnim sporazumom. Za povrh stavkajo soviči (oziroma varnostno obveščevalna služba – sova), ki še dodatno dokazujejo, da imamo popolnoma zblojeno državo. Tajna služba javno stavka skoraj v celoti, pri tem pa trdi, da so vse zadeve z varnostjo brezhibno pokrite. Za kakšnega vraga pa vas potem sploh potrebujemo, če je vse super tudi brez vas?

In zdaj najpomembneje – kako med »zainteresiranimi«, ki nameravajo v prihodnjem mandatu voditi državo in se zato že veselo napihujejo po družabnih omrežjih in pred kamerami, ločiti zrna od plev? Nekdo nas pač mora voditi in odločati v našem imenu, toda kdo? Bomo prezrli lažnivce, grabežljivce, karieriste, samovšečneže in podobne tiče, s kakršnimi imamo že veliko izkušenj, a nas očitno ne izuči? Nam bodo mediji – z mojim vred – pomagali, da ugotovimo, v kolikšni meri politiki mislijo predvsem nase in koliko je ostalo za nas, državljane?

Vam politika smrdi? Torej si zamašite nos in prevzemite svoj del odgovornosti, pozanimajte se, kdo so ljudje, ki nas vabijo, naj obkrožimo njihovo ime, poglejmo kdaj parlamentarni kanal, preberimo kakšen komentar in se o zadevi pogovarjajmo med seboj. Ker če bomo padali na medla TV- soočenja in puhlice, ki so namenjene le za mazilo na rane razkurjenega ljudstva, bomo izbrali narobe. Purani imajo sicer kratko življenjsko dobo, ampak samo tisti, ki jih redimo za pečenko. Drugi žal ne.  

***null***