Z velikim zanimanjem smo prebrale članek o slabem zraku v pisarni in smo se prav razveselile, da je v naši pisarni pohištvo že tako staro, da verjetno nismo v nevarnosti pred »novimi hlapi«. No, vseeno smo se dogovorile, da pisarno malo ozelenimo, in že je videti bolje. Ne vem, ali se počutimo bolje že zato, ker gledamo v rastline, ali tudi čutimo njihovo učinkovanje na zrak, v vsakem primeru hvala za dober predlog! Pišemo vam, ker se nam zdi, da je v pisarni še ena težava, in sicer svetloba. Zdaj ko so dnevi bolj sivi, več delamo pod umetno svetlobo in vse opažamo, da nas hitro začnejo boleti oči, v glavi pa nam začne utripati. Imamo nekaj neonk na stropu, nad mizami pa so varčne žarnice. Bi nam znali svetovati tudi glede svetlobe? Danes je ponudba sijalk že tako velika, da se ne znajdemo več, in je zelo mogoče, da je pri nas v pisarni to težava.

Ela, Mia in Vesna

Ko gre za svetlobo, že skoraj desetletje vsi govorijo le o tem, kako moramo uporabljati žarnice, ki naj bodo čim bolj varčne. V Evropski uniji se nenehno omejuje dostopnost do navadnih sijalk. Začelo se je že leta 2009, ko so prepovedali proizvodnjo navadnih žarnic z močjo 100 ali 75 vatov. Dve leti pozneje so omejili tudi žarnice z močjo 60 vatov. Namen Unije je, da počasi opusti vse žarnice z žarilno nitko. Od lani pa je prepoved razširjena tudi na halogenske žarnice energijskega razreda C, D in E (zaradi tega postaja nakup starih žarnic sestavni del nakupov v Srbiji, Makedoniji in podobnih državah, ki so še zunaj Unije).

Zagovorniki varčnih sijalk nas prepričujejo, da so te nujne, zato da zmanjšamo porabo elektrike, kar je resnično za lase privlečena razlaga v času, ko nenehno povečujemo porabo elektrike za hlajenje in ogrevanje prostorov, sušenje perila, nove telefone, tablice in računalnike. Hladilniki so danes učinkovitejši kot prej, so pa tudi veliko večji kot prej, in če znamo računati – porabijo več elektrike, kot so je včasih. Televizor je bil včasih vključen le nekaj ur na dan, danes pa v povprečju vsaj dvakrat toliko. Po poročanju časopisa Süddeutsche Zeitung je tudi splet »ubijalec podnebja«, saj že samo eno povpraševanje v Googlu porabi toliko elektrike, kot je v eni uri porabi 11-vatna, energijsko varčnejša sijalka.

Zakaj smo morali zamenjati žarnice?

Varčne žarnice, LED- in fluorescentne žarnice so nam predstavili kot rešitev za prihranek električne energije, kar bi posledično pomenilo prispevek k trajnostnemu razvoju. Danes tudi stroka ugotavlja, da so bili izračuni o prihrankih varčnih žarnic problematični. Proizvodnja in odstranjevanje odpadnih snovi energijsko varčne sijalke sta zelo draga. Iz študij »Öko-Designrichtlinie«, ki jih je Öko-Test opravil leta 2008 po naročilu Evropske skupnosti, je razvidno, da za proizvodnjo in odstranjevanje odpadnih snovi takšne sijalke porabijo kar štirikrat več energije v primerjavi s proizvodnjo klasičnih žarnic ter občutno več vode in težkih kovin. Poleg tega pa nastane tudi veliko več odpadkov, tako ogljikovega oksida kot drugih emisij.

Öko-Test razkriva, da je z varčnimi sijalkami prihranek veliko manjši, kot je bilo obljubljeno, poleg tega pa tako imenovane žarnice lahko močno škodujejo zdravju, ker so polnjene z živim srebrom. Dr. Alexander Wunsch svari, da že valovanje svetlobe, ki ga ustvarja uplinjeno živo srebro, lahko aktivira v telesu že naloženo živo srebro in tako pospeši degenerativne procese v živčevju in možganih. Torej sploh ni nujno, da žarnico razbijemo, da bi nam živo srebro v njej škodovalo!

Kje je logika, da zaradi zaščite potrošnika in okolja opustimo termometre z živim srebrom in hkrati napolnimo hiše in pisarne z žarnicami, ki vsebujejo enak strup? Varčne žarnice vsebujejo tudi druge strupene snovi, ki se v času delovanja počasi sproščajo v zrak in povečujejo obremenitve.

Svetloba vpliva na zdravje

V novicah Skupaj za zdravje človeka in narave smo že pisali o ugotovitvah dr. Alexandra Wunscha, zdravnika iz Heidelberga, ki se ukvarja s svetlobo, biologijo svetlobe in njeno uporabo v terapevtske namene. Pravi, da se je industrija osredotočila le na to, da izdela energijsko učinkovitejše sijalke, pri tem pa je pozabila na kakovost svetlobe in na tveganja za zdravje ljudi. Po njegovih ugotovitvah je spektralna porazdelitev svetlobe varčnih žarnic izjemno nenaravna, kar si lahko ogledate tudi na grafu. Takšne žarnice proizvajajo svetlobo z velikim deležem modrega spektra, kar lahko povzroči hormonske motnje, ki lahko srednje- ali dolgoročno gledano spodbujajo nastanek civilizacijskih bolezni, kot so obolenja srca in obtočil.

Takšna svetloba sili telo, da se prilagaja razmeram, ki v naravi ne obstajajo. Svetlomodra svetloba pretirano aktivira hipofizo, kar v telesu ustvarja stres zaradi svetlobe. Tovrstna svetloba je nevarna tudi za oči, saj lahko modra svetloba prodre skozi roženico in lečo ter v polnem obsegu doseže mrežnico. S celičnimi poskusi so dokazali, da lahko ta vrsta svetlobe dobesedno zažiga celice mrežnice.

Modrikasta svetloba škoduje tudi našemu spancu, ker preprečuje nastanek melatonina, ki ga potrebujemo za globok spanec in nočno obnovo. Pri ženskah izpostavljenost takšni svetlobi lahko poveča tudi nevarnost za rak dojke. Strokovnjaki med težave, ki jih lahko povzročijo takšne žarnice, uvrščajo še glavobole, vrtoglavice in slabo počutje.

Temu pritrjuje tudi znanstveno telo Evropske komisije SCENIHR, Znanstveni odbor za nova zdravstvena tveganja, ki je leta 2008 ugotovilo, da bi fluorescentne svetilke lahko pomenile nevarnost za zdravje človeka predvsem zaradi povečane emisije ultravijolične in modre svetlobe.

Je tehnologija LED boljša rešitev?

Varčne žarnice, polnjene z živim srebrom, zaradi vseh naštetih pomanjkljivosti vse bolj nadomešča tako imenovana tehnologija LED (LED – light-emitting diode). Ta je zelo varčna, ko gre za porabo električne energije, hkrati pa ne povzroča nevarnosti, četudi žarnice razbijemo ali poškodujemo. Žal so tudi pri njih razvijalci pozabili razmišljati o tem, kako bodo vplivale na zdravje. Profesor Arnold Wilkins z univerze v Essexu ugotavlja, da LED-žarnice lahko že v 20 minutah izpostavljenosti njihovi svetlobi povzročajo občutek omotičnosti in povečajo možnost glavobola in krepitve drugih bolečin v telesu.

Profesor je tudi poudaril, da LED-žarnice nenehno utripajo. To utripanje poznamo že pri fluoroscentnih ceveh, ki v trenutku, ko »pomežiknejo«, izgubijo okrog 35 odstotkov svoje svetilnosti. V primerjavi z njimi so LED-lučke pravi »žmigavci«. Ko LED-lučke utripajo, se popolnoma zatemnijo. To pomeni, da se dejansko vklopijo in izklopijo tudi večstokrat na sekundo. Mogoče tega z očesom ne vidite, vaše telo pa to še kako zaznava.

Po mnenju profesorja Wilkinsa prav ta utripajoči mehanizem delovanja pripomore k porastu nastanka glavobolov, ki jih takšna svetloba ustvarja. Utripanje moti oči in možgane, ki morajo nenehno obdelovati svetlobne impulze. Že če beremo ob neonski lučki, je verjetnost, da nas bo bolela glava, dvakrat večja, kot če beremo ob navadni lučki z nitko. Pogosti stranski pojav je tudi dvojni vid. Branje pod LED- lučmi pa možnost teh stranskih pojavov še dodatno poveča, hkrati je dokazano, da pri branju ob modrobeli svetlobi oči težje izostrijo črke.

Po izračunih dr. Barryja Clarka LED-diode celo štirikrat hitreje prekinejo tvorbo melatonina v primerjavi s klasično razsvetljavo, kar načenja naravni bioritem, povečuje oksidacijski stres v telesu in povečuje možnosti za nastanek hormonskih motenj in depresije.

Pred »posiljevanjem« z vsemi oblikami varčnih žarnic posebno opozarjajo različna društva bolnikov. Tisti, ki pogosto trpijo zaradi migren, ugotavljajo, da fluorescentna in LED-svetloba lahko sprožita migrenske napade. Podobno je tudi pri epileptičnih bolnikih, ki jim utripajoča svetloba čezmerno draži živčevje in lahko sproži epileptične napade. Ugotovili so še, da takšne žarnice poslabšajo stanje pri obolelih za lupusom, zato številne nevladne organizacije zahtevajo, da zakonodaja upošteva tudi potrebe teh posebnih skupin in jim omogoči uporabo starih halogenskih ali žarnic z žarilno nitko, ki sicer porabijo nekaj več elektrike, ne ustvarjajo pa vseh opisanih težav.

Tudi sama imam raje očesu prijazne žarnice (četudi jih moram kupovati zunaj EU), elektriko pa lahko prihranim s smotrnejšo uporabo drugih električnih porabnikov.

Svetloba lahko tudi zdravi

Tako kot nam slaba svetloba lahko načenja zdravje, ustvarja stres in glavobole, lahko svetloba tudi zdravi.

Svetlobno terapijo že desetletja uporabljajo za zdravljenje depresije. Metaraziskava iz leta 2005 je pokazala, da je zdravljenje s svetlobno terapijo po učinku enakovredno farmakološkemu zdravljenju z antidepresivi. S svetlobo odpravljajo tudi motnje ritma spanja, predmenstrualne sindrome, bulimijo, poporodno depresijo, težave z motnjami pozornosti …

Podatki terapevtov, ki uporabljajo svetlobno terapijo, so lahko zanimivi tudi za zdrave. Ugotovili so namreč, da svetloba na nas najbolj vpliva zjutraj. Zato tudi svetlobna terapija na paciente deluje najbolje, če je izvedena v jutranjih urah. Prevedeno v naš življenjski ritem to pomeni, da je svetloba, ki jo imamo v pisarnah, v katerih preživimo dopoldanski del dneva, zelo pomembna.

Terapevti uporabljajo 30–40 minutno terapijo s posebnimi svetilkami, ki dosežejo svetilnost 10.000 lumnov, oziroma dveurne terapije s svetlobo, ki ima 2500 lumnov.