Mateja Jordovič Potočnik

Zdi se, da vse počneta z neverjetno lahkoto – vodita tekaške treninge, pripravljata predavanja in delavnice, na katerih ju spremljajo njuni štirje otroci: 14-letna Tajda, 6-letni Oskar, tri in pol leta stara Sofija in najmlajši, mesec in pol star Julij, ki je bil z mamico že na treh tekmah: na istrskem maratonu, na Brionih in pred kratkim v Dubrovniku, kjer je Jasmina z vozičkom tekla na 21-kilometrski progi, vmes pa še dojila. Vse to je počela z nalezljivim širokim nasmehom. Oba z Urbanom sta kljub vrtincu obveznosti povsem umirjena, takšni so tudi njuni otroci. Posebej za Zarjo sta razkrila, kako jim to uspeva.

Urban, ki prihaja iz Prebolda, je že od malega tesno povezan s športom. Ta energični moški nikoli ni zdržal dolgo pri miru, zato je bil študij na Fakulteti za šport logična izbira, obenem pa je še delal kot atletski trener. »Všeč mi je bilo vse, kar je povezano s športom. Z veseljem sem si obul tekaške copate in šel teč,« pripoveduje. Podobno je bilo tudi pred dvanajstimi leti, ko se je z bratom in bratrancem udeležil ljubljanskega maratona. Naslednji dan, v ponedeljek, so šli za hitrejšo regeneracijo še v savno.

Vroča ljubezen. Nenadoma je ostrmel, ko so vstopila tri luštna dekleta, ena od njih je bila Jasmina. »Zdelo se mi je povsem logično, da so tudi one tekle in so prišle na regeneracijo. Zbral sem pogum in vprašal Jasmino, ali je tudi ona tekla. Kot iz topa je izstrelila, da ne, da pa naslednje leto zagotovo namerava teči na maratonu,« se spominja. Jasmina dodaja, da jo je povsem uročil: »Lahko bi me vprašal, ali bom šla na Mount Everest, pa bi mu odvrnila, kje se pa lahko prijavim,« se smeji lepa Primorka, ki je prej le redko obula športne copate. Še največkrat je šla na Ljubljanski grad ali Golovec, saj je družboslovka, ki je magistrirala iz antropologije. Nedolžno srečanje v savni se je razvilo v ljubezen, ki je z leti še močnejša in trdnejša. »Všeč mi je bila na prvi pogled. Bilo je kot v filmu, ko srečaš osebo, se začneš z njo pogovarjati, nato pa od stavka do stavka bolj veš, kako sta si blizu, da nikoli prej nisi srečal nikogar, ki bi ti bil bliže. Najprej sva postala najboljša prijatelja. Veliko sva se pogovarjala, iz tega so počasi nastali Urbani tekači. Tako sem združil svojo željo po aktivnosti z ljubeznijo do teka in druženjem. Idealna kombinacija, pa še z Jasmino sem lahko bil! Štiri leta sva bila najboljša prijatelja, bilo pa je očitno, da sva si všeč. S tekaškimi dogodki in maratoni sva postala par. Tekla sva in se pogovarjala. Spotoma je nastal še najin posel, za katerega sva zelo hvaležna. Jasmino sem sicer spoznal že prej – zapomnil sem si jo kot luštno punco, ki je v mladosti delala na toboganu v Portorožu, pozneje pa je v sosednji blok hodila inštruirat. Šele tretje srečanje v savni je bilo usodno,« se smeji Urban. Kmalu bosta praznovala sedmo obletnico poroke.

Tekaški otroci. Jasmina je v njun zakon pripeljala hčerko Tajdo, devet mesecev po poroki se je rodil najprej Oskar, nato Sofija, pred dvema mesecema pa še Julij. Otroci so tesno povezani s tekom. »Tekla sem tudi noseča. Najprej sem se ustavila pri Oskarju, nato pa čedalje pozneje. Sofijo sem rodila tri dni po ljubljanskem maratonu, na katerem sem šla na 21 kilometrov, tekla pa sem tudi že nekaj dni po Julijevem rojstvu,« pravi Jasmina in dodaja, da ji je v veselje imeti tako številno družino. Zdi se, da pri njima vse poteka lahkotno in brez težav.

»Najini dnevi so zelo pestri, vsak dan je drugačen. Poskušava se prilagajati otrokom. Dan začnemo s skupnim zajtrkom, nato gre Tajda v šolo, mlajša odpeljeva v vrtec in greva na kavo, da si oddahneva, prebereva časopis in se dogovoriva, kaj morava (po)storiti. Naučila sva se dobro načrtovati čas. Tako mi uspe enkrat na teden na angleščino s prijateljico, greva na masažo in pevske vaje, Jasmina pa ima po novem še trebušni ples in pilates,« pripoveduje Urban. Vsak teden jim uspe obiskati knjižnico, pogosto gresta v kino, gledališče in na druge kulturne prireditve. Obenem pa vsak končuje še svojo drugo knjigo; Jasmina zgodbo o tekačici Kazimiri Lužnik, Urban pa priročnik o teku – TEK – tako enostavno koristen. Ob popoldnevih Urban dvakrat na teden vodi tekaške skupine, obenem pa pripravlja še tekaške delavnice za podjetja, delavnice za zdravje hrbtenice in predavanja o koristnosti gibanja za naše zdravje. »Ljudem poskušam približati gibanje, da začutijo, da so lahko hvaležni, da se lahko gibamo, kar nam je lahko v veliko veselje« pravi.

Več v reviji Zarja št., 19. 09. 05. 2017