Testiranje na droge v slovenskih šolah ni splošno razširjeno, tudi zato verjetno še ni sistemske rešitve. Ta po mnenju nekaterih naših sogovornikov niti ne bi bila smiselna. Primer dobre prakse je Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad v Ljubljani, kjer dijake testirajo izključno s privoljenjem staršev.

Na omenjeni srednji šoli se s problematiko drog ukvarjajo neprestano, ne samo novembra, ki je oklican za mesec boja proti zasvojenosti oziroma preprečevanja vseh vrst zasvojenosti. Ravnateljica šole in predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije Frančiška Al-Mansour se je za nabavo testov (sprva samo za alkohol) odločila že pred petimi leti, ko so se začeli soočati z dijaki, ki so k njim prišli zasvojeni že iz osnovne šole. Letos so nabavili še teste za ugotavljanje prisotnosti THC, MDMA, kokaina, heroina, metadona in metamfetaminov v slini. »K temu nas je nagovorila nemoč staršev, predvsem pa smo se spraševali, kako pomagati takim dijakom. S vključevanjem v različne skupnosti in z izdatnim sodelovanjem staršev si danes štejem v čast, da so trije dijaki, obravnavani pred časom, sedaj čisti. Eden izmed njih je bil tik pred izključitvijo, saj so se zvrstili že mnogi vzgojni ukrepi. Morate vedeti, da so dijaki, kadar so pod vplivom mamil ali kadar jih potrebujejo, zelo drugačni, pogosto tudi nasilni. Pred izključitvijo pa smo dijaku dali še možnost za zdravljenje. To se mi zdi tista preventivna vloga šole – ne zatiskanje oči, ampak skupaj stopiti na pot ozaveščanja mladih. Vsem žal ne uspe.«

Zakaj so pomembni testi? »Vedno je pomembno prisotnost droge dokazati nekomu. Doslej testiranja na droge še nismo izvedli, smo si pa teste nabavili na prošnjo mame, ki je želela, da testiramo njenega sina. Testa še nismo opravili, ker je fant zbolel in bil odsoten,« pojasnjuje Al-Mansourjeva, ki opaža nezanemarljiv učinek prisotnosti testov na šoli. Malce se pa le bojijo, prizna.

Pred časom so na alkohol testirali dijaka, ki je prišel že zjutraj vinjen v šolo. Njegovo stanje je opazil varnostnik in ga privedel k ravnateljici. Dijak je bil ogorčen in je vinjenost zanikal. »Čeprav sem ga vohala že na daleč, je trdil, da je zvečer na zabavi spil samo eno pivo. Poslala sem ga domov in prosila, naj pusti avto tukaj, ker ogroža še druge – v šolo je v takem stanju pripeljal še tri sošolce. Navodil seveda ni upošteval in se je domov odpeljal z avtom. Nato je vsa razburjena poklicala v šolo njegova mama, kaj da se gremo, ona svojemu sinu zaupa in verjame. Povabila sem jo, naj pride na pogovor.«
V šolo je na pogovor oba pripeljal zopet sin s svojim avtom, še prej sta se ustavila na policijski postaji, a tam testa alkoholiziranosti niso želeli izvesti, saj dijaka niso ustavili v prometu.