Reuters

Pravočasno smo opozarjali! »Res je skrajni čas, da skušamo omiliti spremembe, ki nas čakajo, saj se jim v celoti žal več ne moremo izogniti. Politika je desetletja ignorirala opozorila znanosti, ki so bila pravočasna in segajo v leto 1980. Zdaj se pred našimi očmi napovedi že uresničujejo. Planet je na površju že toplejši za več kot eno stopinjo v primerjavi s prejšnjim stoletjem. Vodni krog se je spremenil in sušnejši kraji dobivajo še manj padavin, polarni led in ledeniki na kopnem se krčijo in morska gladina se nezadržno dviga. V zadnjih mesecih smo ponovno priča tudi zelo spremenjenemu splošnemu kroženju ozračja, kjer so zahodni vetrovi oslabljeni, zato pa lahko dobivamo neobičajne prodore pretirano mrzlega ali pretirano toplega zraka,« je povedala strokovnjakinja.

Neverjetno dogajanje na Arktiki. Čeprav so temperature pri nas v nekaj dneh zanihale celo za 20 stopinj in je bil januar mnogo pretopel, februar pa nekoliko prehladen, zima v celoti ni bila kaj posebnega, je povedala Bogatajeva, huje je po svetu, kjer rekordi padajo kot za stavo. Peklensko poletje na južni polobli je povsem ustavilo življenje v mestih, v Kaliforniji so božič praznovali na plažah v kratkih rokavih, ne tako zelo oddaljeni New York pa je zmrzoval. Med februarskim mrazom pri nas so na Arktiki temperature poskočile za kar 30 stopinj od povprečja in kljub polarni noči je bil obseg arktičnega ledu najnižji, odkar obstajajo satelitske meritve zadnjih 40 let. »Severni pol in led na njem sta pravzaprav zelo povezana z evropskim vremenom – še posebej, kot ugotavljamo v zadnjih letih, pozimi. Dogajanje na Arktiki je letos prav neverjetno, saj tako visokih temperatur ne pomnimo. Gre za jasno povezavo s podnebnimi spremembami. Ironično pa je, da ogrevanje podnebja Evropi lahko prinese sočasno rekorden mraz in sneg. Podnebne spremembe bodo imele več obrazov, to je zdaj že jasno.«

Kadarkoli lahko udari. Podatki zavarovalnic kažejo, da se je število naravnih ujm v zadnjih treh desetletjih in pol skoraj potrojilo. »Vremensko pogojene naravne nesreče so že trikrat pogostejše, kot so bile okrog leta 1980. ZDA beležijo rekordno škodo tudi zaradi tropskih ciklonov. Razlaga je preprosta: bolj vroče ozračje ima več energije, ki jo potem sprošča, na primer v obliki neurij. Žal v prihodnje ne bo bistveno bolje, zato so nujni večja budnost prebivalstva, vlaganje v meteorološko stroko in pravočasna opozorila, kakor tudi poštena in ljudem dostopna zavarovalniška politika. Tudi okrepljena vloga vlad je nujna. Seveda skupaj z večjo ozaveščenostjo prebivalstva.«

Podnebni begunci so tu! Sušna območja po svetu se vse bolj širijo. »Podnebne spremembe so spremenile vodni krog in v sušnih krajih je vode vse manj. Ljudje se naseljujejo tudi tam, kjer je zelo malo vode, ali pa se masovno selijo v mesta, kjer na majhnem prostoru nenadoma živi na milijone ljudi.« Pitna voda postaja vse večji problem. »Na svetu je vsaj  900 milijonov ljudi, ki nimajo dostopa do nje, ter dve milijardi in pol ljudi, ki o varnih higienskih razmerah lahko samo sanjajo. Milijarda in pol ljudi mora preživeti z manj kot 50 litri vode na dan. Migracije zaradi vode se zato že dogajajo. Del sirskih in iraških beguncev prihaja tudi v Evropo, ker tam vladajo vse daljše in intenzivnejše suše. Te so uničile kmetijstvo in povzročile še druge politične napetosti.« Le vsak sedmi Zemljan, dodaja, živi v relativnem obilju vode – med njimi tudi mi v Sloveniji.

Preberite še ...

· Zanimivosti · Oglas

Ribe naj bodo na jedilniku vsak teden

Potrebujemo drugačno kmetijsko politiko! Ob tem se naše težave, recimo s spomladanskimi pozebami, poletnimi sušami in novimi škodljivci, zdijo kot mačji kašelj, a lahko še bolj načnejo že tako okrnjeno samooskrbo. »Spomladanske pozebe se prej niso dogajale v takem obsegu. Zime in začetki pomladi so toplejši in cvetenje je zgodnejše, slana pa še vedno udari ob podobnem času kot nekoč. Poletne suše so bistveno pogostejše kot pred 30 leti. Oroševanje je sicer teoretična rešitev, ki pa v praksi zahteva ogromno vode, veliko znanja in je daleč od idealne. Prihajajo novi škodljivci z juga, ki zdaj lahko preživijo tudi pri nas, in to zahteva še več kemije v kmetijski proizvodnji. Hrana se bo zato dražila in res bomo postali odvisni od uvoza, saj se slovensko kmetijstvo prepočasi prilagaja podnebnim spremembam. Potrebujemo drugačno kmetijsko politiko, to je zdaj jasno.«

Več v Zarji št. 12, 20. 3. 2018.