Sheenov efekt

Igralec Charlie Sheen je novembra lani v televizijskemintervjuju dramatično razglasil, da je okužen z virusom HIV. Na internetu so zabeležili 2,8 milijona več iskanj, ki so vsebovala besedo HIV – to je 417-odstotni poskok. Sheen pa je medtem izginil.

Umaknil se je v osamo, ni več delal izgredov, ni se več pojavljal v tabloidih. In potem se je pred dobrim tednom, po več kot polletni odsotnosti znova pojavil. Spet ga je povsod polno – vsepovsod daje intervjuje, v katerih zelo odkrito govori o svoji burni preteklosti in o svoji bolezni. Od kod nenadni napad odkritosrčnosti? No, pravijo bolj cinični, Charlie pravzaprav reklamira kondome. Mu je tega res treba? Ko je še nastopal v priljubljeni humoristični seriji Dva moža in pol je dobil več kot milijon dolarjev na epizodo. Kar je veliko milijonov. Pa se je sprl s producentom serije in je moral oditi. Denar mu je spolzel med prsti – mamila, alkohol, prostitutke, zabave in, kot je zdaj priznal, milijone je dajal tudi ljudem, ki so ga izsiljevali. In je torej odgovor na zgornje vprašanje, ja, zdaj mora pač reklamirati kondome (igralskega dela mu očitno ne dajo, saj slovi kot muhast in težaven), kar je ironično, priznava, saj je virus aidsa staknil prav z neuporabo kondoma. Saj je bilo samo parkrat, pravi. A je bilo čisto dovolj. Kako natanko je staknil virus, ne ve. »Bil sem pač preveč pijan ali preveč zdolgočasen, zdaj smo pa tam.«

Za diagnozo je izvedel pred štirimi leti. Vsak, ki mu je zaupal svoje stanje, je to uporabil proti njemu in skušal iz tega potegniti korist zase, potoži. In on jim je plačeval za molk. Dve bivši punci ga tožita, češ da jima ni razkril svojega stanja in je z njima spal brez zaščite. Njegovi odvetniki pravijo, da sta vedeli. »Tega ne bi nikoli naredil,« pravi Charlie.

Zdravi se z najmodernejšimi zdravili. Vmes jih je enkrat nehal jemati in se šel raje zdravit k mehiškemu vraču, ki je trdil, da lahko pozdravi seropozitivne z mlekom artritičnih koz.A je sčasoma celo Charlie spoznal, da se je bolje zanesti na moderno medicino kot na artritične koze. Zdaj virusa v njegovem telesu ni več zaznati in igralec ni več kužen. Vendar petdesetletnik, ki se je nekoč hvalil, da je spal s 5000 ženskami, pravi, da ga dekleta ne oblegajo več kot prej. V sedmih mesecih je seksal samo enkrat. »Iz pravih razlogov,« poudari. Karkoli je že za Charlieja Sheena pravi razlog. »Še vedno čakam, da me pokliče. Ampak je že v redu. Res vlada suša – a iz pravih razlogov. Saj so še druge stvari, na katere se je treba osredotočiti.« Na primer reklamiranje kondomov? »Mar ne bi moral nekdo, ki ima pet otrok, vnukinjo in HIV kondomov kupovati in ne prodajati? A po svoje je to povsem logično. Ne vem, če je še kdo primernejši za to, da govori o pomembnosti kondomov.« In ima, to je treba priznati, popolnoma prav.

Še vedno je stari Charlie, zgovoren, očarljiv, duhovit. Po priznanju je življenje postalo lažje, je povedal. Ni mu več treba skrbeti, da ga bo kdo zatožil tabloidom, ni mu več treba plačevati za molk. Mamilom se je odpovedal, alkoholu pa ne. Vendar ga zdaj le še »srka«, pravi, ne pa pije. Obžaluje le malo stvari, med drugim to, da ni bil več časa s svojimi otroki – ima jih pet, stari so od 7 do 31 let, po dva z vsako ženo in odraslo hčerko s punco iz gimnazije. In naj že to počne iz kateregakoli razloga, naredil je tudi nekaj dobrega, opozarjajo zdravniki: v javnosti širi zavest, da se da virusa aidsa ustaviti z zdravili. To so poimenovali Sheenov efekt.

Za širjenje zavesti o aidsu so največ naredili prav znani ljudje – najprej Rock Hudson, ta simbol samozavestne zapeljive moškosti, ki je leta 1985 kot prvi slavni človek priznal, da je gej in da ima aids. Elizabeth Taylor in princesa Diana sta s svojim zgledom pokazali, da se bolnikov z aidsom ni treba izogibati, in sta pomagali zbirati denar za iskanje zdravila. Leta 1991 je košarkar Magic Johnson priznal, da je seropozitiven in pomagal ljudem razumeti, da okuženost z virusom ni več smrtna obsodba. In zdaj Charlie Sheen kaže, da jo tudi poredni fantje lahko čisto dobro odnesejo.