Shutterstock

V grlu se skriva čisto majhna žleza, metuljčica ji pravijo zaradi njene oblike, sicer pa se imenuje ščitnica. O njej se ne sprašujemo kaj dosti, vsaj dokler zdravniki ne povežejo množice simptomov z njenim nepravilnim delovanjem. Zakaj naša ščitnica podivja ali začne premalo delovati ter kako si lahko pri tem kar najbolje pomagamo, smo se pogovarjali s Simone Godina, zdravstveno trenerko za hormone in ščitnico. Med drugim nas je opozorila na pretiravanje s prehranskimi dopolnili z jodom, vključno z algami kelp.

Prav neverjetno je, kako naše telo povsem izgubi kompas, če ščitnica ne deluje pravilno. Kadar upočasni svoje delovanje, torej je premalo aktivna, se to lahko kaže kot izpadanje las, redčenje obrvi, pridobivanje teže kljub dietam in vadbi, depresija, tesnobnost, nezainteresiranost, nizek tlak, lahko nas pogosto zebe ali pa nam utripajo veke. Celo povišana vrednost holesterola ter bolečine v mišicah in sklepih so včasih lahko znak slabšega delovanja ščitnice. Vzporedno se lahko pojavijo zaprtost in upočasnjena prebava, kronična utrujenost, »megla« v glavi, težave s koncentracijo, neplodnost in težave z zanositvijo ter nizek libido. Drugače je pri preveč delujoči ščitnici, ki jo pogosto spremlja izrazito hujšanje, lahko tudi oblivanje, pospešeno bitje srca in anksioznost.

Osebni arhiv

»Po diagnosticiranju je veliko bolnikom rečeno, da njihova ščitnica premalo deluje in naj jemljejo predpisano zdravilo, pa bo z njimi vse v najboljšem redu. Večinoma pa ne povedo, da ta hormonska nadomestna terapija ne deluje na avtoimunsko delovanje, ki lahko napreduje še na druga tkiva,« opozarja Simone Godina, ki ljudi s težavami s ščitnico uči, kako si lahko poleg z zdravili pomagajo z delovanjem na vzroke. Staviti samo na zdravila, ki vam jih predpiše zdravnik, morda ne bo dovolj. Ščitnica namreč ne pade iz ravnovesja kar tako, treba je poiskati vzrok za to. Poleg tega se lahko zgodi, da vam zdravnik pove, da je vaša ščitnica v mejah normale, ni pa optimalna.

Simone Godina to razloži takole: »Vrednosti hipofiznega hormona TSH med 0,5 in 2 so optimalne in tudi počutje je tukaj optimalno, nasvetov za uravnavanje delovanja ščitnice ne potrebujete. Vse, kar odstopa od teh funkcionalnih vrednosti, pa že kaže, da je lahko ščitnica preobremenjena in se že nekaj dogaja, ni pa še bolezen.«

Vse se zgodi z razlogom

»Ščitnica je pogosto žrtev neravnovesja v vašem telesu. Kadar zboli, je to znak, da je preobremenjena in nas ne zmore več ščititi. Ste kdaj pomislili, pred čim vas vaša ščitnica tako močno ščiti, da je zbolela?« sprašuje strokovnjakinja.

»To se lahko zgodi zaradi pomanjkanja hranil, denimo pomanjkljive absorpcije železa. Ko ščitnica zazna, da ni hranil, upočasni delovanje, da bi nas zaščitila. Iz ritma lahko pade tudi zaradi preveč stresa, ki ga pogosto spremlja premalo spanja in regenerativnega počitka. Dramatičen dogodek, infekcijska okužba ali sprememba v vašem življenju so lahko še zadnji dejavnik, da porine imunski sistem čez rob v avtoimunsko obolenje. Za ženske je stresna tudi nosečnost, saj avtoimunsko obolenje pogosto izbruhne po porodu,« pravi Simone Godina, ki se je pred štirinajstimi leti, po drugem porodu, tudi sama srečala z obolenjem ščitnice. Sicer, nadaljuje, pa vas ščitnica lahko ščiti tudi pred kemijskim stresom, ki ga povzroči hrana, ki jo vaše telo in imunski sistem zaznava kot tujek in zaradi katere začne proizvajati protitelesa. Ali celo pred čezmerno količino joda.

»Res je, da ščitnica za svoje delovanje potrebuje jod, pred prevelikimi količinami tega pa nas ščiti tako, da se upočasni. Lahko pa na ščitnico vplivajo tudi drugi hormoni, stresni hormon kortizol, inzulin zaradi neustrezne prehrane ali spolni hormon estrogen, ki se pri vas presnavlja v umazano obliko, ki sproža razraščanje tkiv ščitnice. To je le nekaj vzrokov, ki so vašo ščitnico obremenili, da vas ne zmore več ščititi, zato se močno upočasni ali pa, nasprotno, močno podivja in deluje čezmerno.«  

Trpljenje se lahko začne veliko pred diagnozo

»Avtoimunski napad na tkivo ščitnice se razvija desetletja, preden zdravnik diagnosticira njeno nizko delovanje in predpiše zdravila. Zgodnje odkrivanje težave omogoča pravočasno ukrepanje in zaustavitev napredovanja bolezni in trpljenja zaradi utrujenosti in drugih simptomov.« Kadar slutimo, da je povod za zdravstvene težave ščitnica, a osnovna krvna analiza TSH tega ne pokaže, je priporočljivo opraviti razširjen test ščitnice, ki vključuje tudi protitelesa na ščitnično peroksidazo (aTPO) in protitelesa na tiroglobulin (aTG), ki so pogosto prisotna pri avtoimunskih boleznih ščitnice, kot je Hashimotov tiroditis. Omenjena protitelesa se lahko pojavijo tudi več let, preden zaznamo spremembo vrednosti TSH. Tako je mogoče že predčasno reagirati, spremeniti življenjski slog in prehrano, celo preprečiti izbruh bolezni in s tem poškodbe ščitnice ter njeno pospešeno propadanje.

Shutterstock

Treba jo je razbremeniti, ne odstraniti

Simona Godina zadnje čase opaža pogostejše pojavljanje preobremenjene, preveč delujoče ščitnice, o čemer se premalo govori. »Precej je povečanih, nabreklih ščitnic z vozliči. Kadar ščitnica podivja, jo hipofizni hormon TSH, ki je v tem primeru zelo nizek, zavira, da prepreči to divjanje, ščitnični hormoni pa dosegajo zelo visoke vrednosti. Seveda si pri tem pomagamo z zdravili, ki nam jih predpiše zdravnik. Novejša spoznanja celostne obravnave ščitnice v povezavi z drugimi hormoni, kot so estrogeni, pa dajejo veliko več možnosti za rešitev, za kar je treba spremeniti tudi prehrano in življenjski slog. Preden se odločimo za operativno odstranjevanje ali terapijo z radioaktivnim jodom, se je dobro poučiti o teh vzrokih,« poudarja sogovornica.

»Kadar ščitnica podivja, ogroža srce, zato se jo pogosto odstrani ali 'scvre' z radioaktivnim jodom. A če ščitnico odstranimo ali uničimo, se problem ne reši, vzroki še vedno ostanejo. S tem ko ščitnico odstranimo, smo odstranili le parkirišče problema, telo bo našlo novo parkirišče, neki drug organ, ki je najšibkejši člen v telesu. Zato raje poskušajmo odpraviti vzroke in razbremenimo ščitnico z ustreznimi spremembami, navsezadnje jo lahko pozneje še vedno odstranimo ali uničimo, če zares ogroža zdravje. Imela sem že veliko bolnikov, pri katerih smo preprečili operacijo, umirili ščitnico in so zdravniki bolnikom napisali, da zdravljenje več ni potrebno. Je pa to delo na sebi, potrebne so spremembe, vodenje, spremljanje in prilagajanje, redko kdo to lahko zmore sam,« omeni.

Celoten prispevek si lahko preberete v reviji Jana, št. 7, 14. 02. 2023.

revija Jana