Nemška znanstvenica dr. Johanna Budwig, kar sedemkrat nominirana za Nobelovo nagrado, je s kozjo skuto in lanenim oljem dokazano pozdravila številne težke rakave bolnike. Kozje mlečne izdelke, pa tudi kozje meso, so zaradi njihovih vsestranske zdravilnosti, antikarcinogenosti, protibakterijskih in protialergijskih učinkov v prehrano uvedle tudi številne bolnišnice v Severni Ameriki, večinoma za rakave bolnike. Rezultati so odlični: odkar so obogatili prehrano s kozjimi izdelki, naj bi bili kar za 30 odstotkov uspešnejši pri zdravljenju! V slovenskih bolnišnicah pa še vedno niso na voljo. Zakaj? Kozje mleko, ki je najbolj podobno materinemu, in fermentirani izdelki iz njega slovijo po čudežni zdravilnosti že od obdobja Hipokrata, ki je z njimi zdravil rakave bolnike. V našem telesu namreč kozji izdelki učinkujejo antikarcinogeno, protibakterijsko, protialergijsko in so naravni antibiotik. Telo tudi močno razstrupljajo in ga krepijo, kozja sirotka pa ojača imunsko odpornost. Vse to je po izsledkih novejših raziskav bistveno za vsako ozdravljenje! Zaradi sodobnih dognanj o njihovi zdravilnosti postajajo kozji izdelki čedalje pomembnejši pri zdravljenju celo najtežjih bolnikov. Za tretjino uspešnejše zdravljenje rakavih bolnikov! Bolnišnice v Severni Ameriki so kozje izdelke že pred vrsto leti uvedle v redno prehrano za bolnike. »Na pobudo zdravnikov iz severnoameriških bolnišnic sta se njihovo ministrstvo za zdravje in ministrstvo za kmetijstvo dogovorila o skupnem ustanavljanju kozjih farm, da bolnišnice oskrbujejo s kozjimi izdelki. Največ jih uporabljajo prav v bolnišnicah, kjer zdravijo rakave bolnike. Na jedilnike najpogosteje dodajajo kozjo sirotko, sir, kefir in jogurte, pa tudi kozje meso ter mleko. Rezultati so odlični. Izkazalo se je, da je zaradi te spremembe v prehrani zdravljenje rakavih bolnikov za 30 odstotkov uspešnejše, da so ležalne dobe krajše in stroški zdravljenja manjši,« pripoveduje Jožef Škof, pisatelj in univ. dipl. inženir agronomije, avtor knjige Kozjereja, ki je bil 30 let inšpektor za kontrolo kakovosti živil, ter dodaja: »Upam, da se bodo po ameriških bolnišnicah kmalu začele zgledovati tudi slovenske, v katerih je kozjih izdelkov za zdaj izredno malo ali skorajda nič.« Zakaj je tako? »S prehranskim strokovnjakom, pokojnim dr. Dražigostom Pokornom, sva se večkrat pogovarjala o izjemni zdravilnosti kozjih izdelkov. Že pred tridesetimi leti jim je bil izredno naklonjen in jih je večkrat poskušal uvesti v bolniško prehrano, vendar mu ni uspelo. Ker se nihče ni poglobil v njihovi zdravilnost in koristnost za bolnike, v slovenskih bolnišnicah ni našel razumevanja, čeprav bi prispevali k boljšemu in hitrejšemu ozdravljenju bolnikov,« opozarja. Kozje farme za oskrbo bolnišnic. Rešitev? »Tudi pri nas bi bile rešitev pogodbene kozje farme za bolnišnice, ki bi jih oskrbovale z velikimi količinami kozjih izdelkov. S tem bi bistveno izboljšali bolniško prehrano in možnost ozdravljenja bolnikov. Če bi bolnišnice začele redno dobavljati kozje izdelke, bi to vodilo tudi v razcvet kozjih farm na Slovenskem. Vendar pa bi zato morala slovenska država ter ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bolj podpreti vzrejo koz in iz evropskih sredstev organizirati ustanavljanje takih kozjih farm. Več kozjih izdelkov na slovenskem trgu bi te pocenilo, zato bi bili dostopnejši,« je prepričan Jožef Škof. Pri tem bi morali posnemati druge evropske države, denimo Švico, Dansko in Avstrijo, ki že imajo precej kozjih farm. Švica ima že 500.000 koz, Slovenija pa le 10.000, čeprav imamo za njihovo vzrejo in pašo bistveno boljše razmere. Več v Jani, 18.1.2011