Vojne za vir življenja so nova stvarnost
Ljudje so se od nekdaj spopadali za vodne vire, a še nikoli v tolikšnem obsegu kot sedaj, ko je planet dodobra onesnažen, voda pa dragocenejša kot kadarkoli.

Pred približno 4.500 leti je Eanatum, vladar sumerskega mesta Lagaš, razdelil svojim možem gorjače, bronasta kopja in meče, opravil daritve bogovom in krenil na sever, nad sosednje mesto Umma. Za to je imel dobre razloge: Lagaš je bil sicer bogato in ugledno mesto, toda njegov razvoj je bil kritično vezan na dobro voljo sosedov; Umma je namreč nadzirala ključni del plodne planote, po robu katere je tekel kanal, ki je na jug dovajal vodo iz velike reke Evfrat, ene od dveh ključnih žil starodavne sumerske civilizacije in vira življenja za Lagaš. Prva dokumentirana vojna v zgodovini človeštva, ki je trajala okoli 200 let, je bila tako vojna za vodo.

Žejen človek je pripravljen na vse
Odtlej pa vse do leta 2023 so raziskovalci in raziskovalke ameriške nevladne organizacije Pacifiški inštitut našteli skupaj 1.473 oboroženih spopadov, v katerih je bila voda bodisi povod bodisi so bili njeni viri tarče načrtnih napadov. Kakor pa postaja naš planet vse bolj onesnažen in pregret, tako je voda z vsakim dnem dragocenejša in predmet čedalje pogostejših konfliktov. Več kot tri četrtine vseh v dosedanji zgodovini človeštva uradno zabeleženih sporov in spopadov, povezanih z njo, je izbruhnilo v zadnjem desetletju. Trend ne kaže nobenih znakov umirjanja – nasprotno, na vsakih pet let se število »vodnih« vojn poveča za 70 odstotkov.
Najhuje je seveda na najbolj sušnih območjih Afrike in Azije. Leta 2021 je na tisoče ljudi bežalo pred nasiljem, ki je izbruhnilo med ribiči in pastirji okoli reke Logone na meji med Kamerunom in Čadom. Na sušnem območju Sahela je od leta 2012 v medplemenskih spopadih okoli dostopov do vodnih virov umrlo že več kot 11.000 ljudi. V Indiji je po trditvah v poročilu Združenih narodov iz leta 2023 voda vzrok za vsak peti umor izven družin. Zaradi življenjsko nujne, pa tudi za kmetijstvo in proizvodnjo energije neobhodne tekočine pa si niso v laseh zgolj posamezne družine, mesta in plemena, temveč tudi velesile – ki se v mnogih primerih že gledajo tako rekoč prek puškinih cevi.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 24, 17. junij 2025.
Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se