Profimedia

Ekaterina  prihaja iz sibirskega mesta Irkustk, znanega po prekrasni arhitekturi in hudih zimah, ki ga z Moskvo in Mongolijo povezuje slovita Transsibirska železnica. Šport ji je bil položen v zibelko, saj je bila njena mama Julija gimnastičarka, oče Oleg pa judoist. » Pri štirih letih sta me starša odpeljala na trening v plesno dvorano. Po enem mesecu sem jima zabrusila, da mi tam ni všeč. Zato me je mama odpeljala še v gimnastično in tudi tam sem sprva močno vihala nos. Nič ni pomagalo. Skoraj eno leto me je vozila tja, jaz pa sem jokala. Nismo imeli posebne dvorane, pogoji za trening so bili ubijalski – pozimi je bilo zunaj minus 35 stopinj Celzija, a kljub ogrevanju smo punčke notri trenirale v volnenih nogavicah in rokavicah. To je bilo za majhne otroke zelo težko, vendar je bila mama neomajna,« se spominja Ekaterina, ki je pri devetih ali desetih letih ugotovila, da je gimnastika nekaj lepega, in resno poprijela za delo. Uspehi so prišli hitro. »Zelo sem hvaležna svoji mami, da kljub mojemu upiranju ni obupala. Zdaj je gimnastika moja ljubezen in življenjsko poslanstvo.« 

Gimnastika je zelo zahteven šport

Preberite še ...

· Trendi

Presenetite jo drugače kot običajno

»Bilo je težko in boleče. A imela sem srečo, da sem delala z osebno trenerko in programsko direktorico Natalijo Fursovo, ki je trenirala tudi izvrstno gimnastičarko in sedemkratno svetovno prvakinjo Oksano Kostino. Mami in očetu sem zelo hvaležna, da sta jo prepričala, da me je tako mlado vzela pod svoje okrilje,« pravi Ekaterina. Gimnastika je zelo zahteven šport, ki terja fizično moč in psihično vzdržljivost. In dolga leta napornih treningov. Za povrh zahteva visok finančni vložek, pa naj gre za izbor glasbe, program za nastop ali izdelavo dresov. Dres je na gosto posut s kamenčki Swarovski in zato stane tudi več kot tisoč evrov. Pa tudi gimnastični pripomočki niso poceni. In radi se zlomijo. »Mama me je že kot otroka naučila, kako si sama uredim pričesko in se naličim. Tudi to je zelo pomembno. Urejeni lasje in diskreten make up so del nastopa. Povprečno potrebujem dve uri in pol, da se uredim za nastop,« razlaga Ekaterina, ki ima v svoji omari kar nekaj pregrešno lepih dresov. Na koncu sezone jih proda, a žal le za pol toliko, kolikor je odštela zanje. Denar nameni za izdelavo novih.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 34, 20. avgust 2024.

revija Jana