
Prepovedana strast
Brigitte je to, kar sem jaz, in kar sem jaz, je tudi ona. Tako je francoski predsednik Emmanuel Macron takoj po izvolitvi maja lani z malo besedami veliko povedal o zvezi s svojo ženo ter se ji zahvalil za podporo. Brez nje mu morda ne bi uspelo postati predsednik republike. In pot do vrha je bila za oba polna preizkušenj. Po izidu biografije Brigitte Macron šele vemo, kako hude so bile v resnici.

Mnogi so ju imenovali kar sodobna Romeo in Julija. Nekaj skupnih točk je v ljubezenski zgodbi obeh parov res mogoče najti. Na primer to, da sta bili na začetku obe družini, njegova in njena, odločno proti njuni zvezi. Ta je zaradi razlike v starosti, Brigitte je 24 let starejša od Emmanuela, presegala družbeni okvir predvidljivega in spodobnega.
A primerjava z Romeom in Julijo za francoski prvi par kljub vsemu ni najboljša. Namesto tragičnega konca v zgodovinski drami se sodobna francoska pravljica nadaljuje kot nekaj čisto posebnega in enkratnega. Francoska prva dama je zelo priljubljena, moža spremlja suvereno in samozavestno.

Osvobojena. Zato najbrž ni naključje, da je naslov prve biografije Brigitte Macron prav Osvobojena. Napisala jo je Maëlle Brun, novinarka revije Closer, uspešne po iskanju navdiha v življenju znanih osebnosti. Biografija ni avtorizirana in prva dama ni želela odgovarjati na vprašanja novinarke. Ta je kljub temu opravila več kot petdeset pogovorov z znanci in prijatelji francoskega predsedniškega para. Nekatere stvari so Francozi že vedeli, ob branju knjige pa so si lahko ustvarili celovitejši pogled na zvezo, ki je morala prestati veliko preizkušenj.
Brigitte je zelo spontana in ne deluje tako, kot da se želi braniti. To govori o moči njenega značaja, obenem pa tudi o njeni ranljivosti, je o francoski prvi dami povedal pisatelj Philippe Besson.
Razvajena. V knjigi je opisanih veliko podrobnosti iz otroštva in zgodnje mladosti prve dame. Rodila se je leta 1953 v kraju Amiens na severu Francije v bogati družini Trogneux, ki je že peto generacijo lastnica uspešne slaščičarne, čeprav sta bila oba starša ugledna zdravnika. Družini je vedno šlo dobro, Brigitte pa je bila šesti in zadnji otrok, a je vedno imela glavno besedo. S privilegirano vlogo, kot pravi avtorica knjige, saj je sicer zelo strog oče najmlajši hčerki dovolil veliko več kot drugim otrokom. Morda je bil z njo manj strog, ker se je rodila, ko je imel 44 let.
Za vsako dobro oceno v šoli jo je nagradil, dovoljeno ji je bilo, da je hodila v družbo, med prvimi v kraju je imela vespo in vse, kar si je želela. Povedano na kratko, bila je razvajena, ugotavlja avtorica knjiga, a tudi uspešna v šoli. Kasneje je študirala književnost in se pri enaindvajsetih poročila z bančnikom André-Louisom Auzièrejem. Rodili so se jima trije otroci.
Začetek zveze. Kdaj se je njuna zveza pravzaprav začela? Ko je bil on dijak in ona profesorica na liceju, ki ga je obiskoval. »Na novo smo pisali delo Edoarda De Filippa Umetnost komedije. Dobivali smo se ob petkih popoldne, a se je dogajalo, da sem v soboto zjutraj že začela čakati na naslednji petek. Nisem si znala razložiti, zakaj. Tako nesmiselno se mi je zdelo … Skušala sem se upirati in sem Emmanuelu svetovala, naj odide v Pariz že leto pred vpisom na univerzo. Presodila sem, da bo tako bolje zanj. Nič se še ni zgodilo med nama do takrat, a govorice so se že začele širiti. Skrbelo me je samo za moje otroke, Sebastiena, Laurance in Tiphanie. Ne pa za ves preostali svet.«
Hčerka in bodoči mož – sošolca. Druga hčerka Laurence se je paru rodila leta 1977. Istega leta se je rodil tudi Emmanuel Macron, Brigittin bodoči mož in predsednik Francije. V knjigi je celo omenjeno, da je mamo na nadarjenega fanta najprej opozorila prav hčerka. O vsem ve vse, ga je navdušeno opisovala doma, ko ga mama še ni poznala. Kmalu zatem je Brigitte, takrat še poročena Auzière, vodila dramski krožek na liceju in nadarjenega dijaka še osebno spoznala. Prvič sta se srečala, navaja biografija, septembra 1992.
Amor je puščici izstrelil hitro in natančno. Petnajstletni dijak se je do ušes zaljubil v profesorico in ona se njegovemu dvorjenju ni izmikala. Danes se njegovi sošolci spominjajo, da se je v njunem odnosu čutilo nekaj posebnega, a ne tako, da bi lahko v ozadju slutili ljubezensko zgodbo. Mlada profesorica je bila zelo sproščena in živahna, do vseh dijakov je bila odprta, pogovarjali so se o različnih stvareh, ne le šolskih. Po pouku so večkrat šli tudi na pijačo. Res pa je tudi, da je imel Macron že od začetka pri njej posebno mesto, saj je vedno poudarjala, kako je navdušena nad njegovim načinom izražanja in pisanja.
Vroči opisi v romanu. Kdo ve, kako bi danes videli predsedniški par, če bi se ohranil roman, ki ga je takrat napisal Macron. Nova biografija razkriva, da je znanko iz mestnega predela prosil, naj mu s pisalnim strojem pretipka približno tristo strani dolg rokopis, ki ga je pravkar napisal. Ni se ji zdel posebno dober, napisan nekoliko na silo, poleg tega je bil poln opisov vročih scen zaljubljenega para. Seveda so bila imena spremenjena, a po tem, kar vemo danes, je avtorici knjige zaupala takratna Macronova strojepiska, ni težko sklepati, kje je mladi pisec dobil navdih za prizore. Pisal je najbrž tisto, kar je takrat čutil, je komentirala in dodala, da žal ni nobene kopije tipkopisa obdržala zase. Danes bi bil veliko vreden … in verjetno bi najmlajšega predsednika v zgodovini francoske republike spravil v zadrego.

A zdaj francoska javnost vsaj ve, da je imel njihov predsednik nekoč pisateljske ambicije, da politična knjiga Revolucija, ki jo je objavil med predsedniško kampanjo, ni njegovo edino pisateljsko delo in da je pisal tudi poezijo.
Kaj je strast. Knjiga povzema pogovore z dijaki in takratnimi Macronovimi sošolci v Amiensu, ki jih je Brigitte vodila pri dramskem krožku. Leta 1993 je za to priložnost Macron prilagodil delo Eduarda De Filippa Umetnost komedije. »Spominjam se, da smo se nekoč pogovarjali o tem, kaj je strast. Vsi smo bili v zadregi in živčni, ostali smo tiho. Ona pa je kar eksplodirala od veselja in nam razložila, da je predajanje užitkom nekaj lepega. Bila je nadarjena, da nas je spravila iz zadrege.«
Družinski škandal. Ko se je izvedelo za njuno zvezo, je bila Brigitte še poročena. Macrona je družina poslala na študij v Pariz, Brigitte pa je priznala zvezo možu, in ta je reagiral burno in jezno. Prej srečna družina je doživela razkol. Ena od takratnih sosed je povedala, da Auizereja od tistega dne v septembru 1996, ko je izvedel novico, niso videli nikoli več. Še danes ga vztrajni francoski mediji niso izsledili in ni znano, kje živi. Doživel je klofuto, ki je ni pričakoval. Bil je tih in ni želel izstopati, se ga spominjajo prijatelji, povsem drugačen od Macrona. Težko je prenesel, kot opisuje avtorica knjige, da ga je nadomestil hčerkin sošolec, ki je večkrat prišel tudi k njim domov.
Brigitte je ostala sama s tremi otroki. Šele pred kratkim jih je javno prosila, naj ji oprostijo, ker so takrat morali tako trpeti. A par se ni nehal srečevati niti po tem, ko je Macron študiral v Parizu in Strasbourgu.
Biografija opisuje njune preizkušnje v času, ko je bila zveza med njima obravnavana kot škandalozna. Ena od prijateljic je začetke razmerja opisala kot zelo boleče, o tem menda Brigitte ne govori rada. Kot je povedala, je takrat izgubila vse prijateljice. Tiste, s katerimi so prej hodili na počitnice, čez noč niso več želele niti govoriti z njo, odnosi so bili zelo napeti. Njenim staršem so pljuvali na hišni prag in jim pošiljali zgrožena pisma, navaja biografija. Počutili so se, kot da so kužni. Ugleda v majhnem mestu, kjer se vsi poznajo, je bilo v hipu konec.
Končno – poroka. Brigittin ločitveni postopek je trajal deset let, do leta 2006, leta 2007 sta se končno lahko vzela – tako kot ji je Emmanuel obljubil, ko je odhajal na šolanje v Pariz, star sedemnajst let; rekel ji je, da se bo nekega dne vrnil in se z njo poročil. Tako je bilo konec govoric in dvomov. Obred je bil v kraju Le Touquet, prav tam, kjer se je leta 1974 Brigitte poročila prvič.

Srce ji bije za desnico. Po poroki s prvim možem je postala vodja oddelka za odnose z javnostmi v lokalni gospodarski zbornici. Politika ji nikoli ni bila tuja. Že med prvim zakonom je delala pri različnih projektih v lokalnem okolju. Njeni prijatelji so avtorici biografije povedali, da bi jo prej kot za levičarko lahko označili za desničarko. Leta 2007, po protokolarni večerji, se je takratni predsednik Sarkozy pohvalil, da je gospa Macron vedno volila zanj, kot naj bi mu povedala. A je to izjavo kasneje zanikala. Njena opredelitev bi lahko škodovala moževi kandidaturi, poleg tega je zelo osebna stvar, koga voliš, je pojasnila, in tega ne pove nikomur, niti svojemu možu.
Ta ljubezen. »Edina napaka, ki jo ima Emmanuel, je to, da je mlajši od mene,« je dejala Brigitte Macron. »Danes pogosto berem, kaj pišejo o naju kot paru, a se mi vedno zdi, da pišejo o nekom drugem. Prav zato, ker sva kot par zelo srečna. Razlika v letih dejansko ne pomeni nič. Seveda, ko zajtrkujemo skupaj, jaz z mojimi gubami in on s svojo svežino, a tako pač je. Če se ne bi tako odločila, bi opazovala, kako moje življenje odteka. Zelo srečna sem bila s svojimi otroki, a obenem sem čutila dolžnost, da živim Cet amour, kot jo imenuje Prevert, da bi bila popolnoma srečna.«
Modna ikona in vzornica. Morda so prav samozavest, osvobojenost in preizkušnje pomagale francoski prvi dami pridobiti naklonjenost javnosti. V kratkem obdobju je zastopala Francijo na številnih političnih srečanjih. Rokovala se je s predsedniki, kraljicami in drugimi pomembneži. Seznam je v zadnjem letu zelo dolg, saj je Macron aktiven v zunanji politiki, ki jo želi prenoviti in dati Franciji pomembnejšo težo v svetovnem merilu. Vedno je bilo tudi njej namenjene veliko pozornosti, če nič drugega zaradi skrbno izbrane in kasneje v javnosti temeljito analizirane garderobe.
Ena od izjem se je zgodila, ko je gospa Macron na sprejemu španskega kraljevega para stala ob možu in ne za njim, kot je zahteval protokol. Saj nismo nje izvolili, da predstavlja Francijo, so komentirali kritiki, a prva dama se na to ni ozirala. V svetu enakih možnosti je ženino mesto ob možu, je komentirala.
Kdo ve, koliko je prispevala k spreminjanju javnega mnenja o zvezah, v katerih je ženska starejša od moža ali ljubimca. Ena od anket je lani septembra pokazala, da je takšnih zvez vse več.
Poleg tega francoska dama vsak dan dobi vsaj dvesto pisem podpore žensk različne starosti, ki ji predvsem izrekajo priznanje za pogum in pokončno držo, ne glede na okoliščine. Za primerjavo: Carla Bruni, žena bivšega predsednika Sarkozyja, je na dan dobila le kakih trideset pisem.
Dejstvo je, da starejša žena ob mlajšem možu še vedno deluje neobičajno, še posebej če je razlika velika. Tradicija in kultura sta nas naučili, kaj je pravilo in kaj izjema. Nikomur se ne zdi nenavadno, da je ameriški predsednik Trump poročen s 26 let mlajšo Melanijo. Pri francoskem paru pa je bilo treba nekaj predsodkov razbliniti in postaviti na svoje mesto. Morda bo prav to ostalo kot sporočilo zanamcem: francoska prva dama Brigitte Macron nam je pomagala preseči okvire, ki smo jih navajeni sprejemati kot nekaj zveličavnega. Pa ni tako. Stvari je vedno mogoče spremeniti in videti drugače, če za to obstajajo želje, razlogi in strast.
Preberite tudi
Najbolj brano
Trenutno
11 °C
Deževno
sobota, 15. 3
Deževno
nedelja, 16. 3
Deževno
ponedeljek, 17. 3
Deževno
7-dnevni obeti