»Ne smem več skakati po trampolinu, ker se polulam,« je rekla. »Prekleto zoprno, še posebej če si v krilu.« Trampolinu se človek – z dobrim načrtovanjem – še nekako izogne, so pa stvari, ki se jim ne more: »Če dvakrat kihnem, je še vse v redu. Tretjič je pa že adijo.« Zelo nenavadna tema za pogovor, ker to niso stvari, o katerih ženske rade govorijo, ampak tole je bilo še bolj nenavadno: o svojih težavah z urinsko inkontinenco je v priljubljeni televizijski pogovorni oddaji milijonom gledalcev potarnala nič manj kot britanska oskarjevka. Polulana zvezda je bila Kate Winslet.

To je bilo konec novembra in potem se je sprožil plaz – inkontinenca, nehoteno uhajanje urina, je postala velika tema. Ne zato ker bi bil problem nov. Zato ker je inkontinenca velika zamolčana tema. Zadnji veliki tabu.

Stvari, ki so bile nekoč sramotne, dandanes to niso več. In so zato ljudje pripravljeni priznati zasvojenost z alkoholom. Z mamili. S seksom. Z igrami na srečo. Okuženost z aidsom. Vse vam priznajo. Skoraj nihče pa ni pripravljen priznati, da mu kdaj uide v hlače.

In vendar je inkontinenca problem precejšnjega dela človeštva. Pri ženskah je – domnevajo – dvakrat pogostejša kot pri moških. Britanci so izračunali, da je pri ženskah, starejših od osemnajst let, vsaka tretja imela kdaj take ali drugačne težave z uhajanjem urina. Pri ameriških ženskah med 60. in 64. letom jih ima dvanajst odstotkov vsakodnevne težave z urinsko inkontinenco, pri ženskah nad 85 let se ta delež povzpne že nad 21 odstotkov. Ocenjujejo, da težava greni življenje 200 milijonom ljudi po svetu.

Pa to sploh ni nerešljiv problem, inkontinenco se da zdraviti in pozdraviti, glavna ovira na poti do ozdravitve pa je predvsem to, da jo je ljudem nerodno priznati. Ne povedo prijateljem. Ne priznajo svojcem. Še svojemu zdravniku ničesar ne črhnejo. Upajo, da bodo težave minile. Ampak tole je zoprna stvar pri inkontinenci: ne mine sama od sebe. Zdravnik lahko pomaga – a najprej mu morate povedati. In tu se zatakne: mednarodno združenje za inkontinenco ocenjuje, da se 70 odstotkov žensk z inkontinenco nikoli ne odloči za zdravljenje.

Moni Lisi je ušlo. Eden od mitov o inkontinenci je, da prizadene samo starejše ženske. Ne drži. Kate Winslet ima štirideset let, inkontinenca pa lahko prizadene tudi mlajše, ki imajo povsem enake simptome in povsem enake težave. Pevka Katie Perry je imela inkontinenco že kot najstnica. »Večina ljudi ne ve, da sem v gimnazijskih letih večinoma nosila plenice. Ne morem ravno reči, da sem v tem uživala, a zaradi te izkušnje sem zdaj močnejša in bolj razumevajoča.«

Obe Katki, Winsletova in Perryjeva, pa nista edini zvezdi, ki sta javno priznali svoje težave – že pred Winsletovo je spregovorilo več slavnih, nekateri zato, ker so morali, kot pevka Marie Osmond, ki ji je ušlo med nastopom in je na odru naredila lužico, drugi so se odločili spregovoriti sami, da bi dvignili zavest o tem neutemeljeno prikrivanem problemu. Med nehote polulanimi je tudi igralka Whoopi Goldberg, ki dela reklamo za vložke za inkontinenco – na YouTubu najdete njeno zabavno reklamo, v kateri igra Mono Liso, ki ji je ušlo med poziranjem da Vinciju, obstajajo pa še verzije s polulano Kleopatro, Kipom svobode in drugimi slavnimi ženskami – o svojih težavah brez zadrege govori tudi Kris Jenner, matriarhinja klana Kardashian. Mirno je priznala, da na bleščečih zabavah nosi hlačke za inkontinenco, in pravi, da kljub težavam »živi polno življenje«. Igralka Julie Walters je doživela precej ponižujočo epizodo, ko je med snemanjem reklame skakala po trampolinu. Marie Osmond se je nekoč med nastopom na luksuzni počitniški ladji tako smejala, da ji je ušlo. Lužico je skušala najprej diskretno pobrisati s svojo tuniko, potem so ji prinesli brisačo in je med krohotom brisala tla. Med koncertom je imela leta 2005 – pri tridesetih – nezgodo tudi pevka Fergie, ki pred nastopom ni imela časa iti na stranišče, potem je pa skakala po odru in se je zgodilo: »Nekdo je prinesel steklenice šampanjca, ker je bilo silvestrovo, pa sem eno odprla in se polila z njo, da ne bi nihče opazil.« Pa so opazili, seveda so, in so fotografije Fergie v mokrih hlačah še vedno na spletu. Lady Gaga se je tudi že polulala na odru (na koncertu na Nizozemskem leta 2010) – ali pa tudi ne. Morda je bila namerna provokacija, vsekakor pa so bile njene hlačke mokre.  Občinstvo ni ničesar opazilo ali pa mu ni bilo mar. Težave imajo tudi moški, na primer pisatelj Stephen King, ki je imel obdobje inkontinence, pa igralec Samuel L. Jackson, ki priznava, da že leta med snemanji nosi posebne nepropustne spodnjice.

Pogumno so o tem spregovorile tudi nekatere televizijske voditeljice, na primer britanska Carol Smillie, ki je tako kot Kate Winslet doživela neprijetno presenečenje na trampolinu, pa tudi premočno usekniti se ne sme. Irska voditeljica Bláthnaid Ní Chofaigh je tudi trpela za inkontinenco, dokler ni težavam naredila konec preprosta operacija. »Ena noč v bolnišnici … pa mi je odvzela deset let,« je pozneje vzdihnila. »Sploh se nisem zavedala, kakšen vpliv ima ta težava na moje življenje, dokler je nisem odpravila.«

Priklenjene na stranišče. Inkontinenca se na prvi pogled ne zdi grozna težava – dokler ne začneš živeti z njo. Ženske, ki so jo izkusile, pripovedujejo, kako začne vedno bolj obvladovati življenje, dokler ne postane gospodarica vsega, kar počneš – ali ne počneš. »Nisem hotela več oditi predaleč od doma, vedno sem se oblačila v črno in si natikala dolge jope ali jakne. Celo kihanje ali smejanje je bilo strogo prepovedano. Zavestno sem se morala potruditi, da sem se obvladala, sicer bi bila nezgoda takoj tu,« pripoveduje štiriintridesetletnica, ki so se ji težave začele med drugo nosečnostjo. Nekoč med nakupovanjem ni dovolj hitro prišla do stranišča in potem je bilo še hujše: »To mi je tako zbilo samozavest, da nisem več pila prav veliko vode in sem bila nekoč tako dehidrirana, da sem morala v bolnišnico.«

Ob inkontinenci se začneš počutiti precej starejšo, je opazila šestinštiridesetletnica: »Nihče se noče počutiti starejšega od svojih let, in ko jih imaš čez 35, jih imaš v svoji glavi še vedno osemnajst ali dvajset. Če pa imaš inkontinenco, se počutiš zares staro. Nihče se noče tako počutiti, še posebej če imaš težavo, ki jo vsi dojemamo kot nekaj, kar prizadene stare.«

Kako se vse življenje podredi inkontinenci, dobro ve dvainšestdesetletnica, ki ima težave že dvajset let: »Če nekam greš, si prej ne upaš nič piti. Če greš v restavracijo, ne pogledaš najprej jedilnega lista, temveč gledaš, kje je stranišče. To postane način življenja – iskanje stranišč, premišljevanje, kaj obleči, kam lahko greš, obvladuje ti življenje.« V teh dvajsetih letih se je naučila, da pomaga, če o težavah spregovoriš, in je vesela, da so nekatere zvezde storile enako. »Upam, da jih bo še več samozavestno spregovorilo. Ni pomembno, ali imaš 30 let ali pa več kot 65, ni pomembno, ali si bogata, ali revna, ali pa slavna – če spregovoriš, se ne počutiš več tako sama.« Mnoge, ki so se zaupale prijateljicam, so presenečeno odkrile, da jih ima veliko enake težave.

Vsaka tretja kot jaz. Obstajajo različni tipi urinske inkontinence in različni načini zdravljenja, večina ljudi pa si še vedno najraje skuša pomagati sama. Ni treba, da po svetu hodite v mokrih oblačilih in vedno v črnem, obstaja več načinov, da kljub nezgodi ostanete suhi. Na primer vložki – dobijo se v lekarnah in specializiranih prodajalnah – za inkontinenco (ki so bolj vpojni od navadnih menstrualnih vložkov), pa plenice za odrasle ali polivinilaste hlačke. Dobra novica je to, da so nekatere na videz zelo privlačne, pisane, celo čipkaste, slaba je pa to, da so to kljub vsemu še vedno polivinilaste hlačke, pod katerimi se hudo potite. Obstaja tudi posebno nepremočljivo perilo, povsem enakega videza kot navadno.

Obstajajo vaje za krepitev mišic, ki uravnavajo izpuščanje urina, obstajajo nasveti, kako prilagoditi življenjski stil, da boste manj lulali – nič kave, čaja, nikotina –, ampak vse to težav ne odpravi, samo lajša jih. In prvi korak do zdravljenja je ta, da težavo priznate svojemu zdravniku. Ne, ne bo ga šokiralo.

Kampanja za ozaveščanje, ki ji posoja obraz Whoopi Goldberg, se imenuje 1 in 3 Like Me, vsaka tretja je kot jaz. Spomnite se na to, ko se boste s svojo težavo spet počutile same in osamljene. Ne, niste edine na svetu, vsaka tretja je kot vi. In bi jih bilo najverjetneje manj, če bi se končno pogovorile s svojim zdravnikom.

Pomoč je na drugem koncu telefona

Ne vemo, koliko ljudi ima v Sloveniji težave z uhajanjem urina, vemo pa, da jim brezplačno pomagajo pri društvu Mena (www.drustvo-mena-maribor.si), humanitarni organizaciji, ki pomaga ženskam s težavami z inkontinenco ali menopavzo. Z nasveti po telefonu, na spletu (na Med.Over.Net – http://med.over.net/forum5/list.php?253) ali osebno (prostore imajo v Mariboru) pomagajo ginekologinja, urolog in psihologinja. Na njihovi spletni strani boste našli tudi veliko koristnih informacij in vaj. Nič vas ne stane, če pogledate, morda se boste potem laže odločili spregovoriti o tej težavi in poiskati pomoč.

»Vsak misli, da je edini s to težavo. Ko pa spoznaš, da ženska, ki sedi poleg tebe, verjetno doživlja isto, se počutiš manj osamljeno.«

Kris Jenner

»Pokazalo se je, da so imele mnoge moje prijateljice enak problem, vendar so poiskale pomoč. Spodbujale so me, naj se zaupam zdravniku, in zdaj sem res vesela, da sem jih poslušala. Ne samo da sem dobila pomoč, izvedela sem tudi, da sem ena od 25 milijonov Američanov s to težavo – in večinoma so to ženske.«

Debbie Reynolds

»To je ena tistih stvari, ob katerih bi moralo biti čisto normalno reči, hej, se to dogaja tudi tebi?«

Whoopi Goldberg

 Zarja št. 26, 15. 12. 2015