© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 1 min.

Poslednja kriza kapitalizma


Anton Komat
30. 10. 2019, 12.00
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

komat.jpg
Revija Zarja
...

Nastaja Krasni novi svet, zločesta himera dveh zmajev, evropskega po zamisli in kitajskega po izvedbi. Ker pa se še ni rodil junak, ki bi to himero zmajev kapitalizma pokončal, bo to v imenu človeka postorila narava. Ko se zganejo njeni obrambni sistemi, bomo prešli iz dobe materialnega izobilja v dobo pomanjkanja. Takrat bodo zapovedi o nenehnem materialnem napredku potihnile, kajti priznali si bomo, da omejene zaloge naravnih virov ne dopuščajo neomejene rasti. Znašli se bomo na usodnem razpotju, v prelomni točki razcepa, ali totalitarna država ali svet po meri preživetja človeka?

Poguba za ljudi

Zmaj iz pravljic je predvsem strašen čuvar, simbol zla, ki iz žrela bruha peklenski ogenj uničenja. Oborožen s kremplji pohlepa in zavarovan s trdim oklepom sebičnosti lahko poleti kamorkoli z mogočnimi krili laži in zvijač. Pri Kitajcih je zmaj simbol cesarja in manifestacija njegove vsemogočnosti. Kitajska sicer nima cesarske oblasti, vendar ta mogočna dežela danes na široko utira pot novega kapitalizma, ki naj bi z orodji digitalne revolucije in orožji umetne inteligence dokončno pokoril človeka. Zahod budno spremlja dogajanja izza Kitajskega zida, ki ima vse več vrat, skozi katere vodijo svilne poti na vse konce sveta. Te poti širijo novodobno konfucijanstvo, ekonomsko najuspešnejše, hkrati pa najbrutalnejše do narave in človeka. Uspešno, če ga merimo po učinkovitosti in dobičkih, brutalno, če ga merimo po meri narave in človeka. Če so v antiki rekli, da je človek merilo vseh stvari, lahko danes rečemo, da ni meril za človeka, razen tistih, ki jih zase postavljajo najbogatejši. Ti prisegajo na temeljne zapovedi kapitalizma, predvsem v njegovi sedanji različici, neoliberalizmu: napuh, pohlep, pohota, jeza, požrešnost, zavist in lenoba. In glej, to so natančno smrtni grehi krščanstva, ki pomenijo za posameznika pogubo, če v njih vztraja in se jih ne pokesa. Sledeč nareku krščanske teologije je to sedem glavnih grehov, ki jim stoji nasproti sedem krščanskih kreposti: vera, upanje, ljubezen, razumnost, pravičnost, srčnost in zmernost. Globalna elita, ki pridiga socialni darvinizem vojne vseh proti vsem, temelječ na sedmih glavnih grehih, pa hkrati pridno obiskuje cerkvene obrede. Morda mislijo, da je rešitev zanje spoved in odpuščanje grehov, vendar zanje spovednica narave ostane zaklenjena. Za razmerje človeka do narave velja: »Prvič je človek izzval Boga in Bog je bil milosten, drugič je človek izzval naravo, vendar ta milosti ne pozna.«

Več v reviji Zarja Jana, št. 44, 29. 10. 2019


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.