Ozdravitve niso čudež
Bioenergetik Veseljko Tomić je že od nekdaj vedel, da bo pomagal ljudem. Vpisal se je sicer na sarajevsko pravno fakulteto, a mu je usoda pokazala drugo pot.

Sprva še sam ni verjel, da lahko pomaga. A številni ljudje, ki so iskali njegovo pomoč, predvsem pa meritve na milanskem inštitutu za raziskavo bioenergije, kjer so morali zaradi njega dodati novo najvišjo oznako »ekstra« za merjenje bioenergije, so ga prepričali, da je sledil svojemu poslanstvu.
Migrena je izginila. V Sloveniji deluje že skoraj dvajset let. Na začetku je bil v medijih bolj izpostavljen, potem pa se je umaknil, ker se je želel povsem posvetiti ljudem, ki potrebujejo njegovo pomoč. »Popularnost in prisotnost v medijih ne pomenita vedno kakovosti. Vsak dan, z vsakim novim primerom se na novo dokazuješ. Velik ego ni nikomur v pomoč. Človek, ki se rodi z univerzalno energijo, je njen del, ne more biti nad vsem!« je prepričan.
Kot otrok se je pred prijateljčki velikokrat pošalil, da bo kateremu s svojimi čudežnimi rokami odvzel bolečino. Tako je, kot rečeno, pomagal svoji sostanovalki, študentki medicine, med študijem v Sarajevu. Vsak teden je imela močne migrene, pa ga je nekoč prosila, ali ji lahko s kremo, ki jo je dobila, zmasira glavo. »Verjetno sem imel prirojen občutek za te točke. Rekla je, da je čutila, kot bi ji z nitko potegnil bolečino iz senc.« Vsakič ko jo je zmasiral, je glavobol minil. Ko so se po počitnicah spet srečali, mu je povedala, da je prepričana, da ima v rokah moč. Zaradi glavobola je kmalu nato poiskala njegovo pomoč sestra lastnice stanovanja, kjer so živeli. Tudi njej je odleglo. Glas o njem se je širil, vedno več ljudi ga je poiskalo. Mlademu študentu se je to zdelo zabavno pa še praktično, saj so ga ženske dostikrat nagradile z žepnino. »Moja mama je bila kar malo jezna, ker so njene prijateljice mislile, da to počnem, ker se nočem učiti, meni pa je šlo dobro na obeh področjih,« se smeji.
Med papeževimi zdravilci. Začel je raziskovati in se učiti. »Ne začetku še nisem znal uravnavati svoje energije,« se spominja. Včasih se je zgodilo, da se je začel kdo nenadzorovano tresti v njegovi bližini. Prijateljica, ki ji je pomagal pri migreni, je k njemu pripeljala nekega fanta in ga prosila, ali ga lahko pogleda in pove, kaj čuti. »Na predelu desne ledvice sem začutil hlad, praznino in sem jima to tudi povedal.« Bila sta zaprepadena, fant je bil namreč brez desne ledvice. »Še sam sebe sem takrat malo prestrašil in si prvič rekel, da nekaj res mora biti na tem.« Takrat so o njem začeli pisati jugoslovanski časopisi in ravno ko je bil v precepu, ali naj konča študij ali se povsem posveti bioenergiji, se je udeležil mednarodnega simpozija o tako imenovanih mejnih področjih znanosti v Zagrebu. »To je bil zame nov svet,« pravi. Srečanje s profesorjem Arnaldom Zanatto, direktorjem in ustanoviteljem milanskega inštituta za raziskavo bioenergije, enega najbolj spoštovanih strokovnjakov na tem področju, je bilo odločilno. »Rekel mi je, da sem 'bomba atomica',« se spominja. Sprejel je povabilo na njegov inštitut in tam so s posebnimi, najsodobnejšimi napravami izmerili njegov bioenergetski potencial. Rezultati raziskav so bili neverjetni, sprva jim niso verjeli, zato so meritve opravili še enkrat. Veseljkova energija naj bi namreč presegala dotlej najvišjo znano stopnjo bioenergetske moči in samo zaradi njega so dodali novo stopnjo. »Prevodnost njegovega kožnega tkiva je neverjetna, veliko večja kot pri normalnih ljudeh. Menim, da je Veseljko Tomić eden redkih bioenergetskih terapevtov – fenomenov – ki so bili na našem inštitutu v Milanu. Imel sem ga možnost predstaviti v Vatikanu pri svetem očetu Janezu Pavlu II., kar govori o tem, kakšno moč zdravljenja ima Veseljko Tomić,« je takrat dejal Zanatta. Odtlej je bil registriran med papeževimi zdravilci. Tudi po zaslugi Zanatte, ki je bil v tistem času (pred več kot dvema desetletjema), zelo ugleden, je bila v Italiji bioenergija zelo dobro sprejeta. »Delo na inštitutu, kjer sem se kasneje izobraževal, pa je bilo na visoko profesionalnem nivoju.« Tomič je bil eden Zanattovih najljubših in najboljših učencev. »Prepričan sem, da bosta njegova delo in vztrajnost dala pomembne rezultate na področju bioenergije,« je že takrat napovedoval.
Več preberite v tiskani Jani (št. 20, izid: 20. 5. 2014).
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se