Shutterstock

Sadje z vrtov naših babic je priljubljeno pri sladokuscih, ki uživajo v kombiniranju okusov, saj se imenitno ujame tako s slanimi kot sladkimi jedmi.

Med vožnjo po podeželju je prijetno opazovati rastline naše mladosti, ki še vztrajajo na vrtovih. Začetek poletja so vedno naznanjali rdeči, črni in beli ribez, maline in kosmulje. Slednje, z latinskim imenom Ribes uva-crispa, žal vse bolj izginjajo z naših vrtov, čeprav so zelo okusne in nadvse zdrave. Razširjene so po Evropi, Kavkazu in severni Afriki. Najstarejši zapisi o njihovem gojenju segajo v 16. stoletje. Našli so jih v Angliji, kjer so jih gojili v samostanih. Od tam so se razširile po preostali Evropi in pozneje tudi v Severno Ameriko. V Slovenijo naj bi jih prinesli v 17. ali 18. stoletju. Tradicionalno so jih gojili predvsem na kmečkih dvoriščih in samostanskih vrtovih. Grm običajno zraste od meter do meter in pol visoko. Ima bodičaste veje, zaradi katerih kosmulje verjetno tudi niso tako priljubljene kot preostalo sadje. Okrogli ali podolgovati plodovi, odvisno od sorte, so rahlo dlakavi ali gladki. So različnih barv, od zelene, rumene do rdeče in vijolične. Vsi pa so zelo okusni!

1 Kosmulje so relativno nezahtevne za gojenje, vendar potrebujejo nekaj osnovne nege, da dosežejo optimalen pridelek. Najbolje uspevajo na sončnih ali polsenčnih legah. Preveč sence lahko vpliva na manjši pridelek in manj sladke plodove. Rade imajo dobro odcedna, rahlo kisla tla, bogata z organsko snovjo. Preveč vlažna tla lahko povzročijo gnitje korenin. Sadimo jih običajno jeseni ali zgodaj spomladi. Pri sajenju med posameznimi grmi pustimo dovolj prostora (približno 1 do 1,5 metra), saj grmi potrebujejo dobro zračenje, da preprečimo bolezni. Redno obrezovanje je ključno za zdravje grma in dober pridelek. Obrezujemo jih pozno jeseni ali zgodaj spomladi. Z obrezovanjem odstranimo stare, poškodovane in pregoste veje.

Shutterstock

2 Kosmulje imajo edinstven okus, ki je odvisen od sorte. Zreli plodovi so lahko sladki, kiselkasti ali celo rahlo trpki. Zrele so sladke in sočne, manj zrele pa bolj kisle. Zaradi tega so vsestransko uporabne v kulinariki.

3 Zaradi naravne vsebnosti pektina so idealne za pripravo marmelad in želejev. Potrebujete recept? 1 kg kosmulj, 500 g sladkorja, sok 1 limone in 1 vaniljev strok. Priprava:kosmulje očistite in jim odstranite peclje. Dajte jih v lonec skupaj s sladkorjem, limoninim sokom in strokom vanilje. Kuhajte na srednji temperaturi, dokler kosmulje ne razpadejo in se zmes zgosti. Nato strok odstranite, marmelado pa nalijte v sterilizirane kozarce in zaprite.

Shutterstock

4 Kosmulje se pogosto uporabljajo v sladicah, kot so pite, kolači in mafini. Tole je naš recept za kolač:

Sestavine: 200 g kosmulj, 200 g moke, 100 g sladkorja, 100 g masla, 2 jajci, 1 pecilni prašek, 1 žlička vaniljevega ekstrakta.

Priprava: segrejte pečico na 180°C. V skledi stepajte maslo in sladkor, dokler ne postaneta kremasta. Dodajte jajca in vaniljev ekstrakt, dobro premešajte. Vmešajte moko s pecilnim praškom in na koncu še kosmulje. Testo vlijte v pekač in pecite približno 40 minut.

5 Lahko se uporabljajo za pripravo osvežilnih sokov in smutijev. V smutiju se odlično ujamejo z banano, jogurtom in nekaj lističi sveže mete.

6 Bogate so z vitaminom C, ki krepi imunski sistem. Poleg tega vsebujejo antioksidante, ki učinkujejo proti prostim radikalom, ter vlaknine, ki koristijo prebavi. Imajo tudi nizko kalorično vrednost in so zato zelo primerne za vključitev v zdravo prehrano – tudi med dieto.

7 V ljudskem izročilu se včasih omenja, da naj bi kosmulje prinašale srečo in ščitile pred nesrečami. Nekateri verjamejo, da sajenje kosmulj blizu doma prinaša obilje in blagostanje.

Objavljeno v reviji Jana, št. 24, 17. junij 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana