Mateja J. Potočnik

Ko reče, da si s seksualno energijo lahko obnovimo presahle vire moči, ji gre verjeti. Ker sama tako globoko verjame v to. Je živ dokaz na dveh nogah. Z globokim seksi glasom. Medtem ko razlaga tarot karte, je kot igralka v kavbojskem filmu.

Alenka. Priimek je ne opiše. Ni bojazljivka, zdaj ne več. Življenje je zahtevalo, da se postavi na prvo mesto, sicer bi jo povozilo. Rodila se je kot tretja od hčera pred 46. leti na vasi. Kmečki otrok je, poudarja. In na kmetih je praktično, da imajo starši sinove, ki jih lahko posadijo na traktor in jih, ko vsaj malo pridejo k moči, uporabijo kot najcenejšo delovno silo. Alenka pa je bila hčerka. Še ena, pri kateri starša nista več znala skriti, da bi raje videla, da bi bila fant. In to jo je zaznamovalo. Da taka, kot je, ni dovolj dobra, ni prava. In se je začela učiti, kako ugajati. Ugajati drugim, pri tem pa je počasi začela izgubljati sebe. Alenko. Recimo, da je bila v tem delu sramežljivi zajček. Zajklja je postala za tiste čase precej hitro, a nič nenavadnega za vaško okolje. Spoznala je fanta, ki je pozneje postal njen mož. Polna želje sta spočela najprej enega, pa potem še drugega otroka. Bila je ljubezen, zgodila se je kemija. Ampak ta film Alenke ni in ni osrečil. Nekaj je manjkalo. Nista znala, bo vedela dosti kasneje, ko bo odkrila usodno knjigo Marjana Ogorevca o karmični diagnostiki in še malo kasneje knjigo Mantaka Chija.

Srečanje s karmično diagnostiko. Ljudje želijo, da pove, kako deluje, kar počne, ampak je težko najti besede, deluje pa. »Oh, pa še kako deluje,« se pošali, a je hitro v resnem tonu. »Terapije se delajo v kvantnem svetu, kjer je vse mogoče. Nato pa to pripeljemo sem dol na zemljo, lahko popravljamo za nazaj zaciklanost v travmatičnih dogodkih preteklih življenjih. Z osebami, s katerimi imamo sedaj težave, gremo pogledat v eno izmed preteklih življenj in razrešujemo. Lahko pa nastavljamo za naprej, v katero smer pač želimo, da se naše življenje odvija. Sprehajamo se po časovnici in iščemo vzroke nastalih težav. Energija nima časa in prostora. Če nečesa nismo predelali, ostane v naši podzavesti v telesu in samo čaka kot tempirana bomba. To je treba dobesedno izdihati iz telesa, da gre lažje naprej.« Naredi požirek, sezuje čevlje. Danes je prav ona ta, na katero je Marjan Ogorevc zelo ponosen. Na potovanjih v tuje dežele, ki jih vodi Marjan, doda s svojo prisotnostjo ženski pol. Letos so že drugič peljali skupino v Sinajsko puščavo. Naslednje leto gredo tretjič, je navdušena Alenka. Vedno potujejo na začetku maja, a »potovanja« pri njej doma so svojevrstno doživetje. Nisem šla na Sinaj, sprejela me je v svoj dom.

Nakopičena spolna energija povzroča težave. Najprej vrže karte. Je prav ali ni prav, da se srečava? Je čas ali še ni, da pove slovenskim bralkam, kako si lahko olajšajo dni, ko jim ne gre vse tako, kot bi želele? »Za začetek, kar takoj zdaj, ko tole berejo, naj udobno sedejo, če se da, po turško, tako da se z eno peto dotikajo predela med nogami, da najprej začutijo, kaj je tam,« v šali in hkrati zares pove, »potem pa naj jim počasi pride v navado, da začnejo vizualizirati dihanje skozi tisti predel, ki se dotika pete, kot da z nožnico vdihavajo zrak.« To je prva lekcija, za njo sledijo nove kot po tekočem traku. Alenka je zelo direktna, stvari pove naravnost, ne ovinkari, in v njeni bližini je prijetno. Nič ni odvečnega. To se ji zdi nekaj temeljnega, da se ženske povežejo s svojo maternico in spolnimi organi. 

Več v reviji Zarja Jana, št. 42, 15. 10. 2019