Zarja Jana

Tetovaže za gospodarje in sužnje. Ljudje so svoja telesa od nekdaj krasili s tetovažami. Pripadniki maorskih plemen na Novi Zelandiji so si tetovirali obraze, tetoviranje različnih delov telesa je bilo v rabi v Afriki, in to zlasti med berberskimi plemeni. V Južni Ameriki je bilo tetoviranje zelo razširjeno med indijanskimi plemeni, tetovirali so se na Kitajskem in še marsikod drugod. Poslikave telesa so bile dokaz statusa. Simbolika tetoviranja pa se je skozi zgodovino spreminjala. V starem Egiptu je bilo povezano s čutnostjo in erotiko. Pozneje je tetovaža dolgo veljala za označbo, ki te opredeljuje oziroma marginalizira. S tetovažami so gospodarji označevali svoje sužnje, oblastniki so zaznamovali posameznike, ki jim niso bilo po volji, nacisti so v koncentracijskih taboriščih označevali Žide, vojske svoje najemniške vojake in podobno. K množični širitvi tetoviranja je odločilno pripomogla električna igla, ki jo je leta 1876 izumil Thomas Edison. Od takrat se s tetovažami označujejo tudi povsem običajni ljudje in tetovaže so postale širše družbeno sprejemljive. Zadnje desetletje se na veliko širijo na krilih mode.

Umetnik iz Beltincev. Čakalna doba: dve leti. Prekmurec Dejan Marič je pri nas eden najbolj zaželenih tetovatorjev, za izjemnega pa velja tudi v svetovnem merilu. Redno je dobival priznanja na številnih domačih in tujih konvencijah tetovatorjev, leta 2015 pa so ga v Las Vegasu razglasili za najboljšega med vso svetovno konkurenco. Je mojster realističnih portretov in neverjetno slikovitih zgodb. Na čast, da se lahko prepustijo njegovi igli, čakajo stranke tudi po dve leti. Presrečne so, ko se lahko končno odpravijo v studio v Lipo pri Beltincih. Dejan je popoln samouk. Z leti izkušenj je postal predan umetnik, ki tudi v tujini uživa vsesplošno spoštovanje. Je deloholik. Pogosto se po ves dan sklanja nad človeška telesa. Za to, da ne pregori, poskrbi predvsem njegova družina. »Res veliko delam, a z največjim veseljem. Vsak večer se veselim novega delovnega dne. Sem pa zelo hvaležen partnerki, sinu in našima kužkoma, da kdaj vidim tudi svet zunaj studia,« priznava. 

Dela po svoje, daleč stran od standardov in svetovnih smernic. Njegov stil je realizem in fantazijski realizem. Dejan je svojim strankam na kožo izrisal že vse mogoče: Gorana Dragića, Al Pacina, Slasha, Johnnyja Deppa, maršala Tita in celo Nikolo Teslo z žarnico. Ustvaril je veliko neverjetno realističnih tetovaž živali in drugih motivov. Če si želite na hrbtu portret moža, štirinožnega ljubljenčka na nogi, hčerkin obraz v skrivnostnem vrtu …, je za vas vsekakor pravi naslov – Dejan.

Znani Slovenci romajo po tatuje v Prekmurje. Žal mu je, da so postali tatuji lepotni dodatek, da ljudje pri motivih niso dovolj izvirni, da bi imel ta večni zapis nekakšen globlji pomen. V dvajsetih letih tega dela se je prepričal, da želja po tatuju dozoreva premalo časa. Svoje delo jemlje zelo odgovorno, saj se zaveda, da ustvarja nekaj, kar bo imel človek na koži do konca življenja.

Njegove seanse trajajo dolge ure, saj ustvarja cele zgodbe. Mar nekateri v resnici uživajo v bolečini? »Mislim, da po določenem času ni junaka, ki ga ne bi bolelo,« pravi Dejan in prizna, da ima sam malo tatujev. Zakaj? »Ker to boli,« se nasmehne.

Veliko je »resnih« poslovnežev, bančnikov, učiteljev in ljudi podobnih poklicev, ki pod oblačili »skrivajo« zmaje, volkove, bogove, tigre, pa tudi lotosove cvetove, lovilce sanj, vrtnice … Čeprav tetoviranje ni več stigmatizirano, še vedno obstajajo poklici, v katerih tatuji niso zaželeni. Dejan mi zaupno pove, da so bili med njegovimi strankami številni glasbeniki, športniki, politiki, uspešni podjetniki in celo zdravniki, vendar noče omenjati imen. Se pa nekateri znani Slovenci, ki jim je naredil tatuje, kar sami pohvalijo z Maričevo umetnino. To počnejo celo na družabnih omrežjih. Mednje sodijo zgoraj omenjeni Jure Košir, igralka tenisa Polona Hercog, pevec skupine Big Foot Mama Gregor Skočir, košarkar Boštjan Nachbar, odbojkar Klemen Čebulj, pevec Tim Kores, pa tudi nekatere okronane lepotice, manekenke … Pri Dejanu je čakalna doba dosegla dve leti, zato je spremenil sistem. Zaradi ljubega miru in lažje organizacije načrtuje delo za največ pol leta vnaprej.

Neskončna paleta želja. V studiu Tavči tattoo na Bledu ustvarjata Sašo Dudič in Simona Borštnar, ki se lahko prav tako pohvalita s številnimi nagradami in veliko sledilci na družbenih omrežjih. Sašo tetovira od leta 2011, Simona se mu je pridružila dve leti pozneje. Preden začneš delati na strankah, se učiš na bučah, bananinih olupkih, usnju in prijateljih, sta povedala.

Tudi onadva opažata, da se priljubljenost tetovaž neustavljivo povečuje med pripadniki vseh generacij, in dodajata, da najbrž zato, ker je tetoviranje v zadnjem času veliko bolje sprejeto kot takrat, ko sta začela. Kljub temu so v nekaterih poklicih, kot so zdravniški ali bančniški, tudi v poslovnem svetu, tatuji še vedno nezaželeni. Posamezniki iz teh skupin si jih dajo zato narediti na skritih delih telesa.

Simona in Sašo sta ustvarila poseben slog. Sašo bolj grafičnega, Simona pa ima raje realistične podobe, povezane z abstraktnimi motivi, tetovaže, ki spominjajo na razlite vodenke. Najraje sodelujeta s strankami, ki jima zaupajo in puščajo umetniško svobodo. Opažata pa, da je v zadnjem času veliko povpraševanja po gorah in gozdovih, priljubljeni so volkovi in sove, vrnile so se vrtnice … Poudarjata, da je tetoviranje izredno zahtevno, saj je treba biti vse čas popolnoma osredotočen. Zaradi večjega povpraševanja se pojavlja vse več tetovatorjev, med katerimi pa je, na žalost, precej takšnih, ki to počnejo amatersko ali celo brez obrtnega dovoljenja.

Profesionalni tetovatorji so v tujini zelo cenjeni in tudi veliko bolje plačani kot v Sloveniji. Enako razmišlja Dejan Marič: »Tetovator je danes praktično lahko vsak, saj je oprema dostopna, delo pa za marsikoga zelo privlačno. Ljudje se ne zavedajo odgovornosti in zahtevnosti tega poklica. Vsak dan slišim za kakšnega novega, ki svoje delo ceni tako zelo, da se zdi, kot da sam za svoje delo premalo zaračunam.«

Zaslužne so ženske. Kljub rahlemu pritoževanju najboljših med profesionalci zaradi razraščanja črnega trga in neurejenih razmer se zdi, da je za zdaj še vedno dovolj dela za vse. Za tetovaže velja, da prvi zelo pogosto sledi še kakšna, tako da se stranke zelo hitro vrnejo, če so bile s prvim izdelkom zadovoljne. Čakalna doba pri Sašu in Simoni je od šest mesecev do enega leta. Simona opaža, da je med njenimi strankami vedno več žensk. Že zdaj jih je več kot moških. Verjetno tudi zato, ker se posveča predvsem barvnim tatujem, za katere se pogosteje odločajo ženske.

Sicer se tudi drugod po svetu ženske vse pogosteje odločajo za tetoviranje. Prvič v zgodovini je tako na svetu več tetoviranih žensk kot moških. Najpogosteje se za tatu odločijo zaradi estetskih razlogov, mode ali želje po dodatnem okrasju, nekatere pa si dajo narediti tatuje, s katerimi pošiljajo premišljena sporočila. »Čedalje pogumnejše so in se odločajo tudi za večje tetovaže,« pravi Simona.

O cenah naši sogovorniki niso hoteli govoriti. Iz drugih virov smo izvedeli, da se cene začetne ure gibljejo od 80, 100 ali še nekaj več evrov. Vsak tatu in vsak tetovator imata svojo ceno, ki je odvisna od zahtevnosti dela, ustvarjanja motiva in stopnje ustvarjalnosti. 

Preberite še ...

· Kulinarika

Top 6 vrst paradižnika, ki kraljujejo na slovenskih vrtovih in krožnikih

* Dejan Marič,  najbolj zaželen slovenski tetovator 

* Simona Boštnar in Sašo Dudić slovita po posebnem slogu. Črno-bele tetovaže dopolnjujeta z živimi barvami, ki se prelivajo kot vodenke.

* Kadar stopi na teniško igrišče slovenska teniška igralka Polona Hercog, seše kako opazijo tudi njeni tatuji. Pravi, da jih ima toliko, da jih je že težko prešteti. Na zatilju ima, denimo, izpisano besedo fortitude, kar pomeni pogum in moč.

* Luka Dončić si je dal na stranski del telesa vtetovirati evropski pokal z Evrobasketa 2017 z datumom zmage slovenske košarkarske reprezentance.

* Jure Košir si je na svoji levici omislil najmogočnejšega med grškimi bogovi – Zevsa. Dejan Marič ga je ustvarjal šest ur. »Zelo je bolelo,« je priznal Jure, ki ne skriva, da ima več tatujev.

 * Bine Volčič obožuje tatuje. Prvega si je dal narediti pri osemnajstih letih. Noče povedati, koliko jih ima, a je jasno, da ne bo odnehal. »Rad imam vse svoje tatuje. Vsak nov mi je najljubši, dokler si ne dam narediti novega.«

* Kuharski mojster Jorg Zupan iz ljubljanske restavracije Atelje se ponaša s celo vrsto tatujev, vsi pa so povezani s kulinariko. Ima rdečo peso, mavrah, česen, čebulo, jagenjčka, metlico za stepanje, zeliščni vrt, kravo z označenimi deli telesa …

* Zlatan Ibrahimović, najkarizmatičnejši nogometaš bosanskih korenin, si je dal na telo vtetovirati imena petdesetih otrok, ki trpijo lakoto, in s tem podprl prizadevanja mednarodne nevladne organizacije, ki se bojuje proti lakoti v svetu.

* David Beckham ima na svojem telesu poleg drugih poslikav vtetovirana imena vseh družinskih članov.

*  Angelina Jolie ima med drugim na svojem telesu vtetovirane zemljepisne širine in dolžine rojstnih krajev svojih posvojencev. Dala si jih je vpisati na mesto, kjer so ji pred tem lasersko odstranili tatu z imenom nekdanjega moža Billyja Boba Thorntona.

* Justin Bieber ima potetoviran precejšen del telesa, obžaluje pa zgolj podobo svoje bivše na zapestju. Prvi tatu si je dal narediti pri šestnajstih letih. Zdaj ima s tatuji prekrite roke, prsi in trebuh, nekaj tetovaž ima na nogah in hrbtu, majhna tetovaža pa je dobila prostor tudi na njegovem obrazu.

Objavljeno v reviji Zarja Jana št. 5,  4. 2. 2020

Galerija

Zarja Jana