Shutterstock

Drevesa, kot so smreka, rdeči bor in macesen, črni bezeg, lipa in lipovec, akacija, pa tudi breza, so pomoč iz narave – v zdravilne namene. Zdravilne pripravke iz mladih vršičkov in iglic, listov, cvetov in plodov lahko uporabimo za blažitev različnih težav in zdravstvenih tegob. Špela Pogelšek z Zeliščne kmetije Gorska roža nam je pojasnila, kdaj in kako jih pravilno nabiramo ter uporabimo v domačih pripravkih.

Lipa in lipovec

Lipa je visoko drevo, ki cveti proti koncu junija, lipovec pa malo pozneje. »Obe vrsti sta enako zdravilni. Lipa ima nekoliko večje liste kot lipovec, manjša razlika je tudi v cvetovih,« razliko med drevesoma opiše Špela. Lipa slovi predvsem po svojih pozitivnih učinkih na živčni in krvožilni sistem, saj jima vrača ravnovesje. Najbolj uporabno je cvetje, ki ga trgamo skupaj s krovnim listom – z bledorumenim jezičkom, ki se drži cveta. Cvetove sušimo razprostrte v tanke plasti v senčnem in dobro zračnem prostoru, ne da bi jih vmes obračali. Uporabni so za čaje in čajne mešanice, kopeli ter obkladke. »Cvetje lipe žene na vodo in pospešuje potenje. Uporabljamo ga zato predvsem pri prehladnih obolenjih, pri ledvičnih boleznih in težavah z mehurjem. Če si naredimo kuro z lipovim čajem, lahko odlično odpravimo tudi zastarel bronhialni katar. Lipov čaj obenem umirja živce in pomaga pri motnjah spanja ter migreni in astmi. Deluje tudi protivnetno, zato je uživanje lipovega čaja priporočljivo tudi, če smo premočeni ali premraženi,« priporoča in opozarja, da lipovega čaja ne smemo piti v nedogled, saj lahko preveliki odmerki vplivajo na delovanje srca in zmedejo središče za uravnavanje telesne temperature. Prav tako se morajo lipovim pripravkom izogibati srčni bolniki in nosečnice.

Akacija

Akacija (Robinia pseudoacacia) je dragocena zdravilna rastlina. Njeno okusno belo cvetje nabiramo ob začetku cvetenja, maja in junija. Odstranimo zelene peclje in posušimo cvetne liste. Čaj iz cvetov je dober za pomirjanje kašlja, učinkuje proti vnetjem, krčem in je tudi blago odvajalo. Čaj pijemo tudi za blažitev, preprečitev ali ustavitev želodčnih ali prebavnih težav. Uporablja se lahko za sprožitev potenja ter za zaviranje nastajanja želodčne kisline. Akacijo lahko uporabljamo tudi kot aromo pri peki ali za čaje ter v kozmetiki za glajenje kožnih gub in izboljšanje tonusa kože.

Akacijev liker

Sestavine: 300 g cvetov akacije, 400 g sladkorja, 3 žlice akacijevega medu, 1 l alkohola (domač sadjevec z najmanj 40 odstotki alkohola), 1 l vode.

Priprava: v široko posodo naložimo izmenično plast cvetov in plast sladkorja. Pustimo stati dva dni, nato dodamo alkohol in med. Stoji naj še toliko časa, da se sladkor popolnoma raztopi. Nato dodamo vodo in premešamo. Precedimo in shranimo v steklenice. Hladno postrežemo.

Več v Zarji št.. 23, 6.6.2017