Na Romunskem matematičnem mastersu (Romanian Master of Mathematics), enem od najtežjih matematičnih tekmovanj, na katero so Slovenijo povabili prvič, je po številu točk med štirimi slovenskimi tekmovalci prednjačil koroški gimnazijec. Devetnajstletni Domen Vreš iz Mežice bo jeseni zagrizel v interdisciplinarni študij matematike in računalništva. Drugače tudi ne more biti – njegova mama je profesorica matematike, oče pa je računalnikar. Matematika je zanj mala malica.

Njegovo razmerje z matematiko poteka tekoče in brez pretresov, medtem ko številni njegovi vrstniki s tem šolskim predmetom niso v tako ljubečem odnosu. Domen svojim kolegom iz gimnazije na Ravnah na Koroškem priskoči na pomoč po svojih najboljših močeh. »Res je, da se velika večina dijakov še vedno boji matematike. Verjetno pri tem prav nič ne koristi pogosta nervoza pred testi, ker jih je strah slabih rezultatov. To povsem razumem – tako je pač s stvarmi, ki nam v življenju ne gredo prav dobro. Težava je, da veliko ljudi matematike ne razume in se jo težko uči. Pomagam, kolikor lahko, ampak pri sebi opažam, da določene snovi ne znam razložiti tako, kakor bi hotel sam, in tako, kakor bi hotel moj slušatelj,« razmišlja Domen.

Srednješolska matematika je zanj dokaj preprosta in logična, na mednarodnih tekmovanjih, ki jih ima za sabo že pet (dve mednarodni in dve evropski olimpijadi ter Romunski matematični masters), pa se ukvarjajo s problemi, ki krepko presegajo srednješolsko raven znanja.

»To je popolnoma drugačen tip nalog. Tiste pri pouku se lahko rešijo po točno določenih formulah, določenih kopitih, pri olimpijskih pa je poudarek na inovativnosti, novih idejah. Najpomembneje je, da se domisliš poti do neke rešitve, da prideš do ideje.« Za takšne inovativne poti so imeli v Romuniji pri reševanju treh nalog na voljo štiri ure in pol, v dveh dneh so rešili šest nalog, vsak dan po tri.

Več kot tekmovanje. Ob vprašanju, ali je pred tako zahtevnimi tekmovanji obremenjen, se zasmeje: »Če bi si kdo ogledal potek tekmovanj, bi hitro dojel, da gre za vse kaj drugega kot zgolj za tekmovanje. Mednarodna tekmovanja in olimpijade so namenjeni predvsem druženju in spoznavanju novih ljudi, tekmovanje poteka zgolj dva dni, preostalih pet dni pa se veliko dogaja, družimo se in zabavamo. Ravno Romunija je bila s tega vidika sploh nekaj posebnega. Spoznali smo izjemne romunske ljudi, imeli smo krasne vodnice, s katerimi ni bilo težko komunicirati, spletla so se nova prijateljstva. Presenetili so me s prijaznostjo in dobrosrčnostjo.«

Romunski matematični masters je posebno tekmovanje, staro deset let, in nanj ne moreš brez povabila. Do zdaj so vrata na široko odpirali zgolj matematičnim velesilam, kot so ZDA, Kitajska, Koreja, med evropskimi prednjačita Velika Britanija in Madžarska, tudi Romuni veliko vlagajo v matematično znanje. 

Več v Zarji, št. 11, 14. 3. 2017