Zarja Jana

 

»Kdor zboli, si je sam spisal odpoved.« S temi besedami je naš šef začel ponedeljkov sestanek. Ker smo zaradi karantene že utrpeli velike izgube, zdaj pričakujejo, da bomo vsi delali dan in noč, in kar je še huje, da nihče na testih bo pozitiven, ker bi to, po besedah tistih gor – ogrozilo preživetje cele firme.

Že štiri mesece mečem vase vse, za kar slišim, da krepi imunost. Zadnjič me je lekarnarka opozorila, da ne smem uporabljati vseh teh pripravkov brez premora. Sem tudi malo brala na spletu in tam res piše, da pripravkov za imunost ne smem jemati dlje kot tri, štiri tedne. Tudi za vitamin C pravi, da pretiravam z njim. Ampak te pripravke zdaj res nujno potrebujem!

Zdaj res ne smem zboleti. Pošiljam vam seznam, kaj vse sem uživala v tem času, in vas prosim za pomoč, kako naj ostanem na nogah do konca te neskončne pandemije.

Obupana in izčrpana

Res je težko izbrati dobro strategijo, saj nihče med nami ni vedel, v kaj se podajamo. Ta pandemija je iz novice, za katero smo menili, da bo na naslovnicah nekaj dni, prerasla v neskončno »turško nadaljevanko«, ki ji ni in ni videti konca.

Medtem ko smo na začetku mislili, da bomo tekli šprint na sto metrov, zdaj vidimo, da vse skupaj prerašča v maraton ali celo ultramaraton.

Niste edini, ki ste že »pokurili« ase za krepitev imunosti. In vaša lekarnarka vas je prav posvarila, da pripravkov ne moremo jemati neskončno dolgo in pričakovati, da bodo učinkovali tako, kot si želimo.

Okrepiti ali upravljati imunski sistem?

Da bomo kos aktualni situaciji, bomo morali spoznati različne odtenke besede imunost. Virusom in bakterijam se lahko postavimo po robu na različne načine. To, da bičamo svoj imunski sistem in od njega zahtevamo (tako kot šef od vas), da ne sme poklekniti, na dolge proge ne bo šlo.

Če ste doslej sedeli doma, vaš imunski sistem pa je bil nenehno na preži, od kod ga bodo napadli »koronateroristi«, je zdaj že samo od te psihoze povsem izčrpan. Namesto nenehnega »izrednega stanja« je bolje obvladati umetnost pravilnega upravljanja imunskega sistema. Pri tem so nam v pomoč predvsem rastline, ki v telesu učinkujejo kot imunomodulatorji – torej prižigajo rdeč gumb za akcijo le, kadar je to treba.

Zdaj, ko malo več vemo o delovanju novega koronavirusa, vse kaže, da je treba imunski sistem res imeti na vajetih. Citokinske nevihte so namreč neželen zaplet, ki se zgodi, ko imunski sistem pobezlja in začne metati atomske bombe po virusu, ob tem pa pozablja, da s tem ogroža še vse druge, ki smo »pod isto streho«.

Ingver (svež), sladki koren, ameriški slamnik (če uporabljamo alkoholni izvleček, ki vsebuje tudi korenino) ter bezgov sirup v telesu učinkujejo kot imunomodulatorji in ne kot stimulanti. To pomeni, da jih lahko uživamo dlje časa. Za vse štiri je dokazano, da so (pod navedenimi pogoji) imunomodulatorji, kar pomeni, da svoj učinek prilagajajo našim potrebam. Vseeno pa je bolj modro kolobariti in ne uporabljati vseh naenkrat. Pri nas imamo en teden na »repertoarju« npr. domač sirup iz borovih vršičkov z evkaliptusom in propolisom, drug teden alkoholni izvleček ameriškega slamnika, tretji teden pripravke iz sladkega korena in bezga. Virusi so namreč prebrisani, zato je »element presenečenja« pomemben del obrambne strategije.

Lahko imate veliko različnih pripomočkov, vendar res ni potrebe, da bi vse jemali ves čas.

Najboljša dolgoročna strategije je reorganizacija

Če želimo zmagati v teku na dolge proge, je veliko bolj modro vlagati v reorganizacijo lastnih obrambnih moči. Torej namesto da bičamo naše vojake in jih silimo, da tečejo do onemoglosti, jih pošljemo v terme, jih crkljamo, skrbimo za njihovo dobro počutje ... Lahko se smejite, ko to berete, vendar je to resnica – namesto da obremenjujemo, bomo več dosegli, če razbremenjujemo. (Če ne verjamete, si zamislite, da bi vaši šefi ubrali takšno strategijo. Delate bolje, če ste naspani in zadovoljni ali pod nenehnimi grožnjami?)

V praksi to pomeni, da ugotovimo, s čim izčrpavamo imunski sistem, in ga začnemo razbremenjevati. Ker je največ naših obrambnih moči v črevesju, je zelo smotrno začeti tam.

Če nam uspe zmanjšati tiha vnetja, bomo s tem osvobodili veliko naših gasilskih enot, ki so nenehno zasedene z gašenjem požarov.

Več fermentirane hrane, več klorofila, probiotičnih bakterij in naravnih protivnetnih snovi (ingver, kurkuma, šetraj, origano, majaron, lovor ...) bo zagotovo odlično za dolgoročno izboljšanje kondicije imunskega sistema. Ta ukrep je vedno dober, učinkovit, smotrn ... Pri tem nikoli ne bo prišlo do nasičenja, zato je to strategija, ki jo lahko izvajate ves čas.

In zakaj potem tega ne počnemo? Mogoče zato, ker se sliši preveč preprosto. Tako kot v vicu, ko je navdušen vzhodnjaški turist opazoval, kako kosijo travo v znanem angleškem parku. Vrtnar je le pokosil in zalil. Turist, ki je vse skupaj dokumentiral s svojim telefonom, ga je vprašal: »Je to vse, kar je treba storiti za tako čudovit travnik?« Vrtnar je odgovoril: »Recept je res preprost, le ponavljati ga je treba 500 let.« 

Z zdravjem je enako!

Čistka vsakih nekaj ur

Če ste v službi izpostavljeni stikom, upoštevajte, da je eden izmed ključnih stebrov samoobrambe nenehna oskrba sluznic. Virusi se, kot verjetno nenehno poslušate, berete, gledate ..., poskušajo pritrjevati na naše sluznice. Če jim to dovolimo, seveda. Če pa organiziramo redno »patruljo«, ki pregleduje našo mejo in takoj ulovi nezaželene pribežnike, bo naša varnost večja. To bomo dosegli, če bomo vsakih nekaj ur naredili »čistko«.

V izparjevalnik ali na oblačila nakapljamo eterična olja s protimikrobnim učinkom. Pripravimo med z začimbnicami (cimet, ingver, klinčki), ki učinkujejo protivirusno, lahko mu dodamo tudi kakšno kapljico evkaliptusa, propolis ... in večkrat na dan poližemo eno žličko.

Nosne sluznice pa redno izpiramo s slanico ali namažemo z mazilom za ohranjanje vlažnosti. Tako bodo virusi tudi v vašem nosu na spolzkih tleh.

OKVIR

Med, ki odpihne viruse 
Za 500 ml:

·       žlica cimeta v prahu

·       žlica ingverja v prahu

·       pol žličke klinčkov v prahu

·       5 kapljic evkaliptusovega eteričnega olja

·       5 kapljic janeževega eteričnega olja

·       100 kapljic propolisa

Da se eterični olji enakomerno razporedi, najprej zmešamo nekaj žlic medu z eteričnima oljema, potem dodamo preostali med. Suhe začimbe damo nazadnje in mešamo, dokler niso dobro in enakomerno razporejene.

Takšen med nima roka uporabe in ga ni treba hraniti v hladilniku. Del ga prelijte v mini pakiranje in imejte v torbici, da lahko večkrat na dan poližete pol žličke.

Pozorno z vitamini

Res je, da jih telo potrebuje, vendar ne nenehno in ne v neomejenih količinah.

Vitamin D lahko telo uskladišči in porabi takrat, ko ga potrebuje. Zato v tujini praviloma svetujejo tedenske odmerke. Če imate močnejše pripravke, jih ni treba zaužiti vsak dan.

Povsem drugače pa je z vitaminom C. Ta je kot topla voda v pretočnem bojlerju. Ko ga zaužijemo, gre skozi telo, uporabimo, kar potrebujemo, presežek pa splaknemo. Res je, da pri kroničnem primanjkljaju trpi naša trdnost, vendar ko je vitamina C dovolj, presežki povzročajo več škode kot koristi. Telo ga namreč ne more shranjevati, zato s pretiranimi količinami le izčrpavamo ledvici, ki ga morata izplakovati iz telesa.

Če bi želeli telesu pomagati, bi ga morali uživati večkrat na dan, vendar v majhnih odmerkih. Tako ga bo telo imelo vedno na razpolago, ne bo pa preobremenjeno s presežnimi količinami. Tudi če jemljete visoko učinkoviti liposomski vitamin C (kot berem na vašem seznamu), ga vzemite večkrat na dan po nekaj kapljic.

Takšna strategija je nasploh dobra, telo vam bo zanjo hvaležno in tudi denarnici bo lažje. Tudi pri drugih prehranskih dopolnilih velja, da je kontinuiteta pomembnejša od količine. Trikrat na dan pikica alg, aloe vere, probiotika ... je bolje, kot če jih občasno zaužijete veliko.

Dodatno prihranite, če se naučite probiotike razmnoževati in jih iz ene kapsule narediti tudi do desetkrat več. Če še ne veste, kako to početi, si lahko ogledate brezplačno delavnico 5 pripravkov za krepitev imunosti na delavnice.zazdravje.net.

Vitamin C je eden izmed vitaminov, ki nam ga ob malo boljši organizaciji življenja res ne bi bilo treba kupovati. Najdemo ga v številnih živilih, ki so nam na razpolago.

Ob potokih lahko še vedno nabiramo vodno krešo, ki je od štiri-do petkrat boljši vir vitamina C kot limone. Dnevne potrebe bi lahko zadovoljili že s 40 grami, hkrati pa je vodna kreša odlično krepčilo za dihala, naravni antibiotik in odlično protimikrobno sredstvo v enem.

Če na vašem vrtu raste hren, je zdaj pravi čas, da izkopljete korenine, ki so polne moči in bodo opravile s številnimi mikrobi v vaših dihalih. Hkrati vsebujejo obilo vitamina C – zagotovo več kot limone! Ko pa preostale korenine poženejo mlade liste, jih ne smete zamuditi. Mladi listi so nabiti z vitaminom C. V 100 gramih  ga vsebujejo kar 340 mg, se pravi, da jih moramo na dan zaužiti borih 20 gramov in bo že dovolj za naše dnevne potrebe.

Trenutno je sicer ponudba naravnih virov vitamina C omejena, vseeno pa je še vedno na voljo veliko naravnega. Če imate domače kakije, boste dnevne potrebe po vitaminu C zadovoljili že s 40 grami tega sadeža! En torej zadošča za dve osebi!

Tudi v svežih kivijih, ki se ravno te dni lepo mehčajo, je več vitamina C kot v limonah.

Tudi svež peteršilj ga vsebuje dvakrat toliko kot limone, hkrati pa je v njem še ogromno dragocenih rudnin, ki jih v limonah ni. Zato poskrbite, da svežega peteršilja nikoli ne zmanjka v vaši hrani.

Če vsega tega nimate, bo najlažje in tudi najhitreje proizvesti svoja prehranska dopolnila kar na kuhinjski polici. Če nakalite ledvičasti fižol, bo v 100 gramih kalčkov kar 40 miligramov vitamina C. Tudi redkvice je sila preprosto kaliti in nas bodo za to nagradile s celo paleto vitaminov in rudnin ter okrog 30 miligrami vitamina C v 100 gramih.

Močno povečane količine vitamina C bomo potrebovali le, če se nas res loteva kakšen mikrob, ki ogroža naša pljuča. Takrat poraba res poskoči tudi za desetkrat in je pravi trenutek, da ta dragoceni vitamin dodajate v večji količini. Na zalogo pa nima smisla.

S takšno strategijo boste zagotovo v boljši formi, in to je tisto, kar najbolj šteje!

 Zarja Jana, št. 7, 16.2. 2021