revija Jana

Raziskovalci z Univerze v Helsinkih, Finskega inštituta za zdravje in socialno varstvo, Univerze v Jyväskylä in Univerze v Manchestru so se lotili zanimive raziskave. Želeli so preučiti, ali se duševne motnje lahko prenašajo v družabnih krogih, ki jih predstavljajo šolski razredi. V sporočilu za javnost so zapisali, da njihova študija dokazuje, da je to mogoče. Ugotovitev je bila najbolj očitna pri motnjah razpoloženja, anksioznosti in motnjah hranjenja, pravijo.

Depresivna družba proizvaja depresivne posameznike

Študija je bila največja in najobsežnejša takšna do zdaj. V njej je sodelovalo več kot 700.000 učencev devetih razredov iz 860 finskih šol. Mladostnike so spremljali od konca devetega razreda nadaljnjih 11 let. Ugotovili so, da je bilo število sošolcev z duševno motnjo povezano z večjim tveganjem za diagnozo duševne motnje drugih sošolcev pozneje v življenju. »Najpogosteje so duševne motnje drugi razvili v prvem letu po osnovni šoli. Tega niso pojasnili številni dejavniki, povezani s starši, šolo in bivalnim območjem. Povezava je bila najbolj izrazita v primeru razpoloženja, anksioznosti in motenj hranjenja,« pravi izredni profesor Christian Hakulinen z Univerze v Helsinkih. Ta raziskava je potrdila, kar so odkrivale že prejšnje. Ameriški raziskovalci so denimo opazili znake depresivnih simptomov, ki so se v družabnem krogu prenašali s prijatelja na prijatelja.

Razlika od prejšnjih raziskav pa je v tem, da so si v teh opazovanci običajno sami izbrali svoj družabni krog, kar bi lahko vodilo v podatke, ki ne bi veljali na splošno. Šolski razredi pa so družabna omrežja, ki so naključna, saj si ljudje običajno ne morejo izbrati sošolcev.

A z razlago, da duševne motnje sošolcev vodijo v duševne motnje drugih najstnikov, je le treba biti malo zadržan, priznava tudi Hakulinen.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana,  št. 25, 18. junij, 2024.

revija Jana