Revija Zarja

Nemški zdravnik Ryke Geerd Hamer je študiral medicino, teologijo in fiziko na Univerzi v Tübingenu. Kot internist se je na kliniki ukvarjal z rakavimi bolniki in raziskoval, kako bi izboljšal zdravljenje. Tako je na primer razvil posebna skalpel in posteljo, ki izenačuje pritiske. Leta 1978 so mu ustrelili sina. Po 19 operacijah in 111 dnevih boja za življenje je umrl v očetovem naročju. Manj kot leto pozneje so dr. Hamerju odkrili raka na modih. Ker je vseskozi živel zdravo in nikoli ni bil resneje bolan, je posumil, da je prav dramatična in nenadna izguba sina sprožila bolezen. To ga je usmerilo na posebno pot znanstvenega raziskovanja. Kot primarij na kliniki je začel raziskovati zgodbe svojih bolnikov, ki so oboleli za rakom. Ugotovil je, da so tudi drugi rakavi bolniki pred pojavom bolezni doživeli zelo hud čustveni šok, ter po številnih preučevanjih zaključil, da se vsaka bolezen začne s čustvenim pretresom. Nepričakovan šokantni dogodek najprej povzroči t. i. lezijo v možganih, in sicer na točno določenem predelu. Prekinejo se sinaptične povezave, ki so jih poimenovali Hamerjeve lise. Prizadete možganske celice pošljejo električne in biokemične impulze v njim pripadajoči predel telesa in s tem povzročijo rast tumorja, degeneracijo tkiva ali prekinitev delovanja. Dr. Hamer je svoja odkritja poimenoval pet naravnih bioloških zakonov nove medicine.

Mark Pfister, s katerim smo se pogovarjali, si želi, da bi Hamerjeve ugotovitve prišle v javnost, saj ponujajo razumevanje, zaradi katerega lahko bolje poskrbimo za svoje zdravje. Pred kratkim smo v slovenščini dobili njegovo knjigo Bolezen je nekaj drugega, v kateri razlaga teorijo petih bioloških zakonov.

Na hitro bi sicer zakone lahko razumeli, da zbolimo zaradi stresa (kar danes pogosto slišimo), vendar se Mark Pfister s tem ne strinja: »Stres je preveč posplošen izraz, biološki zakoni so precej natančnejši. Izraz stres pripada laičnemu govoru in stari psihosomatiki. Stres je lahko tudi pozitiven, ko smo vzhičeni ali razburjeni. Ko pa smo neposredno izpostavljeni stresnemu dogodku, ki zahteva od nas poseben telesni odziv, je ta smiseln, saj nam omogoča preživetje. Če nam grozi, da nas bo povozil avtomobil, je smiselno skočiti stran.«

Več v reviji Zarja, 17. oktober 2017.