Nina in Gal sta našla, kar mnogim ni dano. Sebe in drug drugega. Življenje jima je ponudilo priložnost, da pogledata nanj iz nove dimenzije. Ni ovir, četudi se znajdeš na invalidskem vozičku, pravita zaljubljenca, ki sta nas prijazno spustila v svoje gnezdo in nam sporočata, da se da. 

Včasih besede niso potrebne. Te so pravzaprav odveč. Kdo sta Nina Wabra in Gal Jakič, smo v medijih že veliko pisali, a najbrž je za to, kdo sta onadva skupaj,  težko najti prave besede. Tudi vprašanja so se zdela odveč, ko sem ju obiskala na Kodeljevem, kjer skupaj živita zadnje tri mesece. Poznata pa se že malo dlje. Kmalu bo eno leto. In takrat, pravita,  se bosta tako napila, da ne bosta mogla hoditi …

Nina

Nina Wabra, lepotica, nemirna škorpijonka, ki je rada izzivala življenje s svojim pogumom, velikansko ustvarjalno slo, ki jo je izražala v najrazličnejših oblikah, je morala pri triintridesetih nekega dne čez noč spremeniti svoj življenjski slog. Tak, o kakršnem sanjajo mnoge mlade ženske. Urnik, napolnjen z obveznostmi, v katerem ni časa zase ali opazovanje rožic in poslušanje ptic. Dokler se ni zgodila nesreča, ki jo danes Nina razume tudi kot srečo, saj se v koži, v kateri se je znašla, počuti bolje kot prej, pa naj se sliši še tako nemogoče, so drobne stvari brzele mimo nje, ker zanje ni imela časa. Preskok v novo kožo se je zgodil nenadno. Ni bilo dolgih meditativnih treningov, terapevtov, iskanja v knjigah, pri različnih gurujih. Zgodilo se je čez noč, da so stvari izgubile težo, ki so jo imele prej. Prednost so dobile druge. Tudi ptički in rožice so prišli na svoj račun. Pa metuljčki. Zaljubljena je v Gala Jakiča, človeka, ki jo je prevzel kratek čas po tem, ko sta se prvič srečala v Soči, kjer sta se oba rehabilitirala zaradi poškodb. Do prvega poljuba je steklo še nekaj vode, najbrž ravno prav, da sta drug v drugem našla sorodno dušo.

Gal

Gal, ki se je pri trinajstih zbudil hrom v noge (uradna diagnoza je bila infarkt hrbtenice, a vzroki še vedno niso čisto pojasnjeni), je človek, ki trdno stoji na svojih nogah, čeprav je na vozičku. Imeti ob sebi tako prijetnega, zrelega, simpatičnega, s humorjem in številnimi informacijami obdarjenega človeka, je darilo, se zaveda Nina. Da je neustrašen, priča tudi dejstvo, da je paraolimpijec (smučar) in tudi letos kandidat za olimpijske igre, sicer pa tudi študent fakultete za šport. Odkar se je preselil v Ninino stanovanje na Kodeljevo, le nekaj metrov od fakultete, sploh ne bo več našel nobenega razloga, zakaj študija ne bi zaključil. »Prisilno se spreminjam in si ustvarjam čas in prostor za faks.«  Gal je iskren in pove, da se je do nedavnega izogibal puncam na vozičkih,  a pri Nini je drugače, zveza jima je bila usojena.

Več v Jani št. 18, 30.4.2012