Šimen Zupančič

O njih smo našli zgolj en članek, a njihovo delo in pomoč sta za tiste, ki se znajdejo v hudi čustveni stiski zaradi nenadnih stresnih okoliščin, ki jih sami ne morejo premostiti, premišljajo o samomoru ali so ga celo poskusili narediti, neprecenljiva! Zanje skrbi tim strokovnjakov, ki človeka vidijo in jim je zanj res mar. Pomagajo mu najti v sebi vire moči za načrtovanje nadaljnjega življenja in spremembe.

Nanje nas je opozorila kolegica, ki je o tej obliki pomoči izvedela v urgentni psihiatrični ambulanti na Polikliniki. Na zdravljenje v EKI namreč lahko človeka v krizi napoti dežurni ali ambulantni psihiater, imajo pa tudi pri njih, znotraj Centra za mentalno zdravje, pod katerega spadajo (in je sestavni del Univerzitetne psihiatrične klinike ter se nahaja v bližini Kliničnega centra na Grablovičevi 44a v Ljubljani), dve dežurni ambulanti, kjer je mogoče takoj priti do zdravnika.

»To me je pozitivno presenetilo,« je nadaljevala kolegica. »Zelo pohvalno je, da imamo možnost dobiti takojšnjo pomoč takrat, ko jo nujno potrebuješ, brez čakalnih vrst. Pohvale glede učinkovite obravnave sem slišala tudi od prijateljev, ki so tam imeli sorodnika. V urgentni ambulanti so nam razložili, da je EKI kot nekakšna hipna injekcija, ki te spravi k sebi, ko si res v globoki krizi, da se potem lahko začneš ukvarjati s svojo težavo.«

Shutterstock

V življenju pridejo težki trenutki ... 

Uspeh tiči v timskem delu, zato nas je v. d. predstojnice Centra za mentalno zdravje in specialistka psihiatrije doc. dr. Brigita Novak Šarotar, dr. med., sprejela skupaj s kolegoma, oddelčnim psihiatrom Petrom Zajcem, dr. med., in specialistko klinične psihologije, dr.  Sašo Ucman. Vsi ljudje imamo kdaj težave v življenju, ne glede na naš status, položaj v družbi in okolje, iz katerega izhajamo. V življenju pridejo nepredvidljivi trenutki, ko se lahko zlomijo tudi najmočnejši.

»Kriza je del življenja. Vsak človek se prej ali slej sooči z nenadnimi izgubami, umre nam bližnji, izgubimo službo, zapusti nas partner, doživimo bankrot … Takšne socialne stiske človeka zelo prizadenejo. Vse te izgube, ki so večinoma nepričakovane, se kažejo s stisko. Ljudje so tesnobni, ne morejo spati, nimajo apetita, so čustveno labilni, jokavi in se ne morejo potolažiti, iz tega se lahko razvije anksiozno-depresivna motnja večjih razsežnosti. Stiske lahko povzročijo tudi življenjska obdobja, ki se zaključujejo oziroma začenjajo, recimo ko gredo mladi od doma na fakulteto, ko se odselijo otroci in imamo sindrom praznega gnezda, upokojitev – veliko ljudi pride kakšno leto po upokojitvi,« dr. Novak Šarotar spregovori o tem, zakaj ljudje poiščejo njihovo pomoč. »Mi smo tu, da človeku pomagamo, ko ne deluje več dobro in se ne more spoprijeti s to krizo v življenju. Ko so simptomi tako hudi, da človekovo življenje ogrožajo samomorilne misli, imajo pri nas možnost hospitalizacije.« Bolnišnično okolje jim namreč zagotavlja večjo stopnjo varnosti.

Kako poskušajo ljudem pomagati in kako poteka prostovoljna hospitalizacija si preberite v nadaljevanju prispevka, objavljenega v  št. 23, 10. junij 2025.

Croatian Records