Shutterstock

Visoko mesto na lestvici skrbi ob prihajajočih praznikih v zadnjih tednih leta zaseda izbira božično-novoletnega drevesca, ki se na prvi pogled zdi dokaj preprosta, toda že ob osnovnih vprašanjih, kakšno drevce je najbolje kupiti, na kaj moramo biti ob nakupu pozorni, kako moramo ravnati z drevcem, ko ga prinesemo domov, in kaj storiti z njim, potem ko je »odslužilo«, nas začne boleti glava. Drevesce sicer lahko kupimo na hitro, vendar je to precej tvegano početje, ki lahko vodi v neprijetno razočaranje in nepotrebno jezo prav v času, ko bi morali biti najbolj veseli in sproščeni.
Čeprav krašenje božično-novoletne jelke nima tako dolge tradicije kakor sami prazniki, se je v dveh stoletjih od krašenja prvih drevesc v bivalnih prostorih močno uveljavilo povsod po svetu, tudi pri nas.

Čeprav se dandanes zdi, da je tradicija praznično okrašenih drevesc v času božiča in novega leta zelo stara, ni tako. Z dragocenimi ročno narejenimi steklenimi okraski, pecivom in svečami so drevesa najprej začeli krasiti premožni meščani nemških mest, pozneje plemstvo in šele nazadnje so drevesa našla pot tudi v domove drugih meščanov in kmetov.
Kar pa ne pomeni, da se je krašenje domov začelo šele z »iznajdbo« božičnega drevesca, le bolj skromno je bilo in največkrat osredotočeno na bogkov (bohkov) kot in jaslice. So pa drevesa v času dolgih noči in kratkega dneva krasila že starodavna ljudstva, predvsem Kelti, ki so drevesa dojemali kot božanstva, jih častili in jim poklanjali žrtvene darove.

Zamisel o lepo okrašenem božičnem drevesu se je iz nemških dežel hitro razširila po krščanskem svetu Evrope in Severne Amerike. V skromnejših gospodinjstvih, v katerih si drevesa niso mogli privoščiti, je drevesce nadomestila lepa večja veja katere izmed zimzelenih drevnin, ne nujno jelke ali smreke. Ljudje so pač uporabljali tisto, kar je raslo v bližini. Tako so na primer v krajih, kjer smreke ne rastejo, dobro pa uspeva brin, namesto smrečice krasili njegovo krošnjo ali posamezne veje. Tradicija se je ohranila do danes, zato po nekaterih hišah na Krasu in v Beli krajini še srečamo lepo okrašeno krošnjo brina, na Krasu tudi bora, še ene drevnine, ki dobro uspeva na ubornih kraških tleh.
Bi navadno ali kavkaško jelko?

Glavni, magični okras vsakega doma pa je zagotovo najbolj razširjena in poznana božična ali novoletna smrečica. Lahko je prava ali umetna. Slednja ima to prednost, da jo lahko uporabljamo več let zapored, vendar za njeno izdelavo in prevoz iz daljnih dežel, kjer je bila izdelana, porabijo veliko energije. Kratkoročno se zdi njena uporaba naravi bolj prijazna rešitev v primerjavi s požaganim drevcem, dolgoročno pa se lahko zamislimo nad tem, kakšen je njen ogljični odtis in da bo takšno plastično drevesce končalo svojo pot razgraditve šele čez nekaj stoletij …
Če ljubimo naravo, potem se raje odločimo za nakup prave smrečice pri pooblaščenem trgovcu na tržnici. Vsako drevesce mora biti ustrezno označeno tudi z navedbo kraja izvora. Pri nas je še vedno najpogosteje prodajano drevo smreka, v zadnjem času tudi navadna jelka, v tujini pa kupci lahko izbirajo med različnimi iglavci, kot so na primer španska in grška jelka (imata kratke temnozelene, na spodnji strani srebrno obarvane iglice in zbito rast), korejska jelka, znano in pogosto okrasno drevo tudi na naših vrtovih, duglazija, ki ima čudovito dišeče iglice, omorika, različne vrste borov in srebrnih smrek. Med kupci postaja vse bolj priljubljena kavkaška jelka, katere iglice se na vejah obdržijo tudi več mesecev po tistem, ko se je drevo posušilo, kar se ob pospravljanju božično-novoletnega okrasja izkaže za zelo praktično lastnost.

Pravzaprav lahko za krasitev doma namesto božično-novoletne smreke ali jelke uporabimo katero koli drugo zimzeleno drevnino, kajti poudarek je na zimzelenosti – večnem zelenju, torej na nečem, kar je živo tudi v najhujšem mrazu, ledu in viharjih, ter zato v mračnih kratkih dneh vliva upanje v vnovično prebujenje, na nov začetek, obsijan s soncem.
V sodobnem času, ko dolge noči razsvetljuje morje luči in nam tudi v najhujših zimah sodobna tehnologija omogoča lagodno življenje, je zimzelenost izgubila svoj prvotni pomen. Zato ni pomembno, kakšno je naše božično-novoletno drevesce, pomembneje je, da prisluhnemo svojemu srcu, smo strpni, odgovorni in pošteni do sebe in drugih. Kajti to je naša zimzelenost in vredno jo je deliti in ohranjati. Ne samo zase, temveč za vse okoli nas, pa naj bo zimzeleno ali ne.

Več v Zarji št. 51, 20.12.2016