
Junaki so včasih tudi zadnji
Olimpijske igre so vedno posebno doživetje. Na njih se pišejo zares posebne človeške in športne zgodbe, polne čustev, od silnega veselja do še večjega razočaranja, od zabavnih do zoprnih doživetij in izkušenj. Izbrali smo torej nekaj dogodkov oziroma junakov, ki so zaznamovali letošnji olimpijski februar.

Filip Flisar, naš priljubljeni predstavnik v smučarskem krosu, je šel v Pjongčang zmagat, zato je bilo končno sedmo mesto, čeprav je to izvrsten dosežek, zanj izjemno razočaranje. Pred nastopom v malem finalu je, kar smo lahko slišali celo v neposrednem prenosu, sotekmovalcem resignirano razlagal, da mu je vseeno, ali je peti, sedmi ali pa diskvalificiran. Kar hudo je bilo gledati žalostni obraz tega našega sicer vedno nasmejanega štajerskega adrenalinskega odvisneža. A je v zanj značilnem slogu potem le priznal, da mu ne bo prav nič pomagalo, če se bo zaradi zamujene priložnosti žrl še naslednja dva meseca ali več. Za tolažbo je na zaključni slovesnosti iger nosil slovensko zastavo, še bolj pa ga bo seveda potolažilo skorajšnje očetovstvo. Ali so bile to zanj zadnje olimpijske igre, pa tudi še ni čisto jasno. Že res, da se mu nabirajo leta, a s trmo in vztrajnostjo je mogoče premakniti marsikatero mejo.

Francoska umetnostna drsalka Gabriella Papadakis je v Pjongčangu doživela uresničitev svoje najhujše nočne more – med nastopom v kratkem programu se ji je namreč odpela obleka in milijonom televizijskih gledalcev po vsem svetu je pokazala golo levo dojko. Posnetek je seveda takoj obkrožil tudi svetovni splet. Po nastopu je Gabriella v solzah zapustila dvorano, težave z dresom pa so poleg zadrege prinesle tudi slabšo oceno sodnikov. Kljub nevšečnosti sta s partnerjem Guillaumom Cizeronom potem odlično nastopila v prostem programu in osvojila srebrno kolajno. Najbrž ni treba posebej poudariti, da je Gabriella za ta nastop izbrala zelo neizzivalen dres.

Med dopinškimi grešniki se je na veliko presenečenje in grozo slovenskih ljubiteljev športa znašel tudi naš hokejist Žiga Jeglič. Fanta, ki je pred tem z uspešno izvedenim kazenskim strelom proti Slovaški rise popeljal v četrtfinale, so z olimpijskega turnirja nagnali tik pred našo tekmo z Norvežani, ki smo jo potem zares nesrečno in tudi po krivici izgubili šele v podaljšku. Žiga naj bi bil pozabil prijaviti zdravilo zoper astmo, saj vsebuje eno od snovi, ki so na seznamu prepovedanih. Preiskava še ni končana, se pa ob očitajočih glasovih najbolj zagrizenih borcev proti dopingu (ki res ni lepa stran vrhunskega športa) oglašajo tudi tisti, ki svarijo pred lovom na čarovnice in se jim marsikateri zdajšnji ukrepi v protidopinških prizadevanjih ne zdijo pravi. Žigi Jegliču, kot je znano, omenjena snov ni prinesla nobenih dodatnih moči, ampak mu je zgolj olajšala dihanje. Mimogrede, podobne težave ima veliko športnikov, ki trenirajo in tekmujejo v mrazu, suhem zraku, ob velikih naporih … »Fantje absolutno stojimo za Žigo,« je še v Pjongčangu odločno rekel naš kapetan Jan Muršak.

Ženske prihajajo. Severna in Južna Koreja sta med igrami v Pjongčangu nazorno pokazali, kaj pravzaprav pomeni duh olimpizma. Hudi ideološki nasprotnici, v marsičem pa seveda neločljivo povezani sestri, sta nekaj tednov prav zgledno sodelovali in se pogovarjali v zelo pomirjujočih tonih. Pomembno vlogo pri tem so imele – kdo bi si mislil, kajne? – ženske. Od Kim Jo Jong, mlajše sestre severnokorejskega vodje Kim Džong Una, njegove ključne svetovalke, ki je ob izjemni pozornosti obiskala Pjongčang; pa združena ženska hokejska reprezentanca obeh Korej in pa seveda skupina okrog dvesto severnokorejskih lepotic, prava »navijaška vojska«, ki se je v enotnih oblačilih, z usklajeno navijaško koreografijo ter z dirigiranim vzklikanjem in prepevanjem pojavljala na različnih olimpijskih prizoriščih. Zahodnemu svetu povsem tuja uniformiranost, ki ne dovoljuje prav nobene spontanosti, zato so lepotičke v rdečem, s katerimi se ni smelo niti pogovarjati niti fotografirati, poleg velike pozornosti seveda pri marsikom zbudile tudi rahlo nelagodje.

Uspešna češka deskarka Ester Ledecka tekmuje, in to na vrhunski ravni, tudi v alpskem smučanju. Že samo to je nekaj posebnega, a v Pjongčangu ji je uspel za marsikoga nepredstavljiv podvig – v superveleslalomu, v katerem je tekmovala bolj zaradi ogrevanja pred deskarskimi tekmovanji, ji je s štartno številko 26 uspelo nič manj kot zmagati! Za pičlo stotinko je ugnala Anno Veith, ki je pred tem že slavila zmago. Številne kamere so že nehale spremljati dogajanje na progi, a še vedno jih je bilo dovolj, da so ujele tako presenečeno Ester, ki se kar nekaj časa ni začela veseliti svojega dosežka, kot tudi Laro Gut, na primer, ki je nepričakovano ostala brez brona. Ester, ki velja za osebnostno bolj zadržano, a izjemno delavno dekle, na novinarski konferenci po tekmi, na kateri je tako nepričakovano zmagala, ni snela smučarskih očal. Zato, ker ni primerno naličena, je pojasnilo to nenavadno dekle. Zanjo je denimo Andrea Massi rekel, da ima izjemne telesne predispozicije, zaradi katerih ji uspeva vrhunsko tekmovati v dveh različnih športih. Po tekmi se je veliko govorilo tudi o tem, da je pravzaprav zmagala s smučmi Mikaele Shiffrin. Resnica je menda ta, da Ester uporablja rabljene smuči drugih tekmovalk, ki ji jih da na voljo njen opremljevalec Atomic, med katerimi so tudi Mikaeline.

Američanka Lindsey Vonn je šla v Pjongčang zmagovat. Kot vedno. A ji je šlo vse prej kot po načrtih. Do medalje ji je uspelo priti le v smuku, pa še v tej njej tako ljubi disciplini je bila »zgolj« tretja. V superveleslalomu je bila šesta, v kombinaciji je odstopila v slalomu. Moram se sprijazniti, da ima moje telo meje, je povedala po svojih ne preveč uspešnih nastopih na igrah, ki so bile njene zadnje. Za Lindsey, ki je za promocijo alpskega smučanja naredila več kot kdor koli, pravijo, da ima zdaj pred seboj vsaj še en velik cilj: premagati legendarnega Ingemarja Stenmarka po številu zmag v svetovnem pokalu, to je 86. Vonnova jih ima za zdaj 81.

Ob bobu smo do zdaj vedno pomislili predvsem na slovito jamajško zasedbo iz Calgaryja leta 1988, o kateri so celo posneli film (ki z resnično zgodbo sicer nima dosti skupnega), po Pjongčangu, kjer je sicer nastopila tudi jamajška ženska dvojica, pa bomo pomislili tudi na prikupni nigerijski tekmovalki. Voznica Seun Adigin je tudi dokaj uspešna atletinja, zaviralka Ngozi Onwumere in rezerva Akuoma Omeoga pa sta bolj kot ne neznani atletinji. Zgodba se je začela v garaži v Teksasu, saj se je Adigun rodila v ZDA. Pozneje so dekleta denar za svoj podvig zbrala s spletnimi donacijami, Nigerijce pa so tako navdušila, da imajo tam celo nacionalno zvezo za bob in skeleton. Nore sanje so se uresničile in nigerijski ženski bob bo za vedno zapisan v zgodovino olimpijskih iger kot prvi afriški bob vseh časov. Seveda ne tudi s časom, saj je bila posadka z velikim zaostankom prepričljivo zadnja, je pa res, da se ni prevrnila, tako kot so se denimo že omenjeni Jamajčani.

Pita Taufatofua iz Tonge je bil zagotovo eden glavnih junakov iger v Pjongčangu, tako pomembna osebnost, da niti naš predsednik Borut Pahor ni zamudil srečanja z njim. Pita ga je pohvalil, da je »prijazen in prizemljen«. Prijazen je vsekakor tudi on. Prizemljen … no, kakor se vzame. Vsekakor to ni prva beseda, ki vam pade na misel ob človeku, ki je na poletnih igrah v Riu sodeloval v tekvondoju, na zimskih pa v smučarskem teku. Obakrat je na odprtju iger seveda nosil zastavo svoje države, kjer težko izbrskajo še kakšnega podobnega športnega »norca«; obakrat – čeprav v Južni Koreji za to niso bile prav primerne vremenske razmere – v tradicionalnem krilu in sandalih ter z razgaljenim in močno naoljenim zgornjim delom telesa. Zelo privlačnega, mimogrede. Pita, ki je pred igrami na snegu vsega skupaj stal 12 tednov, se je podal na 15-kilometrski tek in med potjo ves čas molil, da se ne bi zaletel v drevo ali da ne bi na stadionu ugasnili luči še pred njegovim prihodom. Želji sta se mu izpolnili, še več, niti zadnji ni bil! V družbi tistih z repa uvrščenih, Kolumbijca Sebastiana Uprimnyja, Maročana Samirja Azzimanija in Portugalca Kequyena Lama, je nato pričakal še čisto zadnjega, Mehičana Germana Madraza. Fantom, ki jim je uspel zanje res velik podvig, se je priklonil tudi zmagovalec, Švicar Dario Cologna, saj jih je čakal, in čakati je bilo treba kar dolgo … in jim čestital za športni boj.
Preberite tudi
Najbolj brano
Trenutno
11 °C
Oblačno
sobota, 15. 3
Deževno
nedelja, 16. 3
Deževno
ponedeljek, 17. 3
Deževno
7-dnevni obeti