arhiv Zarja

Zakaj je bil letošnji januar tako mrzel, kako bo to vplivalo na zemljo in na rastline v njej, so nam bili meteorologi kaj v pomoč pri dolgoročnih napovedih mrzle zime ali prav nič?

Meteorologija je veda, ki se hitro razvija. Z neverjetnim napredkom tehnologije so tudi vremenske napovedi vse bolj natančne, čeprav jo seveda vreme še vedno zagode po svoje. Prvi meteorolog je bil Aristotel, no, vsaj prvi, ki je o dogajanjih v ozračju in vzrokih zanj napisal knjigo z naslovom Meteorologika. Pozneje so bili za preučevanje vremena zelo pomembni izumi termometra (Galileo), barometra (Torrichelli) in instrumenta za merjenje jakosti vetra (Hooke). Danes imajo pri izračunavanju vremena levji delež vse boljši računalniki, radarji in sateliti. Razvoj tehnologije je v zadnjih desetletjih omogočil, da lahko vsakih deset let vreme z enako zanesljivostjo napovejo za dan dlje. Vendar so na žalost sezonske napovedi, posebno v srednjih geografskih širinah, kjer je Slovenija, zelo nezanesljive.

30 let. Branko Gregorčič iz Agencije RS za okolje nam je pojasnil, da žal niti decembrske sezonske napovedi niso napovedale mrzlega januarja za južno Evropo. »Prodor mrzlega zraka je bil dejansko napovedan le teden dni vnaprej, kar je še vedno omejitev za zanesljive napovedi. Zrak, ki je 6. januarja 2017 preplavil Slovenijo, je bil 30. decembra 2016 še v bližini severnega pola.« Tako mrzlega januarja v Sloveniji nismo imeli že 30 let. Letos je bilo podobno mraz kot januarja leta 1987, še bolj mrzel pa je bil januar leta 1985. Razlog za letošnji mraz je v dveh prodorih arktične oziroma polarne zračne mase proti južni Evropi. Istočasno so januarja na severu Evrope (npr. v Skandinaviji) imeli za ta čas nenavadno visoke temperature.

Več o tem lahko preberete v šesti letošnji številki revije Zarja.