Mateja Jordovič Potočnik

»Moje življenje je nadvse pestro. V prostem času se ukvarjam z jogo (naredila sem tudi učiteljski tečaj), plešem salso, berem in poslušam podkaste – najraje o osebni rasti, zakonu privlačnosti in podobnem, saj zelo rada delam na sebi. Zadnje čase me vse bolj vleče v ustvarjalno delo. Že kot otrok sem izjemno rada snemala dogajanje in pogovore na diktafon, pripravljala predstave in jih snemala z našo staro kamero, ustvarjala glasbo, fotografirala, prirejala predstave (igralske, plesne in podobno). Vedno sem bila ustvarjalna. Nato pa se je na moji življenjski poti to nekako porazgubilo. Pri dvanajstih letih sem zbolela za anoreksijo, zatem pa sem se spopadala s socialno anksioznostjo in izjemno slabo samopodobo. Ta mi je preprečevala verjeti vase, spoznavati ljudi, biti ustvarjalna. Ogromno let sem porabila za ukvarjanje s seboj, da se sedaj, v svojih tridesetih, ponovno odpiram svetu, si dovoljujem biti ustvarjalna, spuščam v svoje življenje željo po uspehu, ki si je prej nisem dovolila,« pravi Tina in doda, da ima za seboj dobrih deset let delovnih izkušenj.

Ličenje: Manca Maselj

Stilistka: Brigita Potočki /MJZ Fashion

Kozmetika: Christian Dior

Lasna kozmetika: LITERAM Care line

Pričeska: Literam terapevtka Aneja Klemen za LITERAM INSTITUTE Salon Piskar, Miševa 1, Domžale

Obleka: Half Price, Ljubljana

Nakit: Lunca, Ljubljana

»Lahko bi rekli (pritrdili bi tudi moji najbližji), da sem se karierno neprestano iskala, a nikjer zares našla. Vedno sem nekje v sebi čutila, da lahko kaj ustvarim in tako prispevam svetu, a si nikoli nisem tega upala naglas priznati – ker služba je pač služba, vsi moramo kdaj stisniti zobe. V zadnjem času pa si dovolim, da se vračam k svojim otroškim željam – ustvarjati vsebine, svoje ideje udejanjati v praksi, morda celo začeti intervjuvati ljudi, kot sem rada počela v otroštvu, denimo imeti svoj podkast je moja dolgoletna želja. Telo in duša sta me ves čas opominjala in vodila v pravo smer, vendar je to, kot kaže, kar dolg proces, ki še traja in bo še trajal. Zdaj se znam bolj poslušati in sem si obljubila, da ne bom več grdo ravnala s sabo, kot sem pogosto doslej. Največji kompas in vodilo, ko mi nekaj ni bilo namenjeno, so bile tesnoba in fizične bolečine. Tesnoba, čeprav zelo boleča in precej težavna, me je konec koncev vodila na pravo pot, po kateri začenjam stopati sedaj,« pove Tina, ki jo navdihujejo človeška dobrota, pristnost in zanimanje za sočloveka brez skritih namenov. Navdihujejo jo dobrosrčni ljudje, ki so odprti in ne zahrbtni. Pa njen partner, ki ga doživlja kot enega najbolj pristnih in dobrosrčnih ljudi, kar jih pozna.

Celoten prispevek si lahko preberete v reviji Jana, št. 31, 30. julij 2024.