revija Jana

Vsi poznamo »jutranji zadah« in smrdljivo sapo, ki jo za sabo pustita česen in čebula. Slab zadah, imenovan tudi halitoza, po podatkih Ameriškega zobozdravstvenega združenja občasno prizadene polovico odraslih. A če lahko občasni zadah, ki ga povzroči določena hrana ali preveliko veseljačenje prejšnji večer, prezremo, moramo biti bolj pozorni pri stalni slabi sapi. Opozarja nas lahko na resnejše težave. Najpogosteje jo povzročajo zobne obloge ali bakterije na zobeh, parodontalna bolezen, karies, pa tudi gastrointestinalne težave, kot je refluks. Med drugim neprijeten vonj v ustih povzroča tudi pljučni rak. Prvi naslov pri slabem zadahu je zato zobozdravniška ordinacija.

Probiotiki za zdravje ustne votline. Če vas ne pesti nič od naštetega, zadah pa kar vztraja, si lahko pomagate s probiotiki, pravi nova raziskava. Avtorje je zanimalo, ali lahko slabe bakterije, ki povzročajo zadah, nadomestimo s koristnimi.

Probiotiki so bakterije in kvasovke, ki koristijo našemu zdravju. Spodbujajo rast dobrih bakterij v črevesju in se borijo proti slabim. Podobno so tudi v ustih dobre in slabe bakterije. Bakterije, ki jih najdemo na jeziku in pod dlesnimi, proizvajajo smrdljive pline, ki so pri večini vzrok za slab zadah. Te bakterije oddajajo hlapne žveplove spojine, kot sta vodikov sulfid in metiltiol, ki smrdijo po gnilih jajcih in gnijočem zelju. Čeprav lahko ščetkanje, nitkanje, uporaba ustne vodice in žvečilni gumi odstranijo bakterije, ki proizvajajo pline, ter osvežijo dah, te metode učinkujejo le začasno, saj se bakterije hitro ponovno naselijo.

Več si lahko preberete v reviji Jana, št. 2, 10. 01. 2023.