revija Jana

Sestavine za 6 oseb

1,5–2 kg težka hobotnica (raje malo več kot manj)

2 konzervi pelatov

2–3 sveži paradižniki

0,5 kg krompirja

20 črnih pečenih oliv

1 velika zvrhana žlica kaper

4–5 velikih čebul

0,5 dcl olivnega olja

začimbe (lovorov list, mešanica provansalskih zelišč, origano, veliko peteršilja, malo soli po potrebi, čili ali poper, rožmarin, rdeča paprika v prahu, cimet in med)

posebne sestavine:

1 lepa bio pomaranča

½ limone

2 srednje veliki bučki

1 manjši jajčevec

lahko tudi korenček, zelena in rdeča paprika – za več barv

Priprava

1. »Začetek recepta gre po običajni poti: z veliko lovorja (da ne smrdi) in v rahlo osoljeni vodi posebej skuhamo hobotnico. Uporabimo veliko posodo in pokrovko. Hobotnica je kuhana, ko se nam zdi odrezan kos lovke pri glavi, kjer je najbolj debela, primeren za žvečenje.« Nekateri s kuhane hobotnice postrgajo kožo, Trefalt pa pravi, da tega ne naredi, ker da jedi dodaten, prvinski okus po hobotnici.

2. Lonec, v katerem smo kuhali hobotnico, speremo in v njem na olju prepražimo nasekljano ali na rezine narezano čebulo. »Dodamo čili v prahu in rožmarin – obe začimbi imata radi olje in visoko temperaturo, preostale pa so bolj za kuhanje.« Pražimo na močnem ognju, da čebula lepo porjavi – temno rjava je super, črna nikakor ne!

3. Dodamo na kocke (velikosti kock za Človek ne jezi se) narezan olupljen krompir in vse skupaj zalijemo s kakim litrom vode, posolimo in kuhamo približno 10 minut. Krompir in čebula bosta krompirju dala gostoto.

4. Zdaj dodamo še dve konzervi pelatov, za svežino pa lahko tudi dva ali tri sveže, na koščke narezane trše paradižnike. Ko dodamo pelate, se bo krompir praktično nehal kuhati, zato pazimo, da ne bo trd, ko bomo dodali konzervi.

5. Zdaj dodamo še preostale začimbe – eno in pol čajno žličko provansalskih začimb, pol toliko origana in eno zvrhano čajno žličko rdeče paprike, poleg tega pa še olive in kapre. Olive (najboljše so tiste črne, pečene) malce zarežemo, da se bolje spojijo z omako. Vse skupaj kuhamo še kakih 15 minut, da se pelati lepo razpustijo, in tako dobimo osnovo za golaž. Med kuhanjem preverimo, da je vse skupaj dovolj slano in ravno prav pekoče. Po potrebi je zdaj pravi čas za dodajanje več soli in čilija.

6. Zdaj lahko omako naredimo tudi bolj ali manj gosto. Lahko dodamo malo več vode ali pa še eno konzervo pelatov, kakor nam je ljubše.

7. Ko bomo v lonec vsuli pelate, bo pravi čas, da začnemo na ponvi pražiti hobotnico, ki smo jo prej narezali na kose, velike za približno pol čevapčiča. Dovolj bo, če bo ponev le malo mastna od olja – hobotnica se mora peči na majhnem ali srednjem ognju, da bo »opečena«. Dobiti mora skorjo, njena koža pa je lahko malo hrustljava. Oponašati hočemo žar ... Po kakih 15–20 minutah lahko tako zapečene koščke hobotnice damo v lonec, kjer kuhamo omako.

8. Takoj za hobotnico damo v lonec še na približno 1 cm debele rezine narezano pomarančo (uporabimo le sredinske rezine) in od 2 do 3 tanjše rezine limone. Zgornjo plast agrumov lahko olupimo z lupilnikom, če lupina ni užitna.

9. Zdaj dodamo še za dobro noževo konico cimeta v prahu. Če imamo pri roki med, ga dodamo za eno dobro čajno žličko. Vse skupaj kuhamo še 10–15 minut.

10. Medtem na isti ponvi in spet le na kančku olja popečemo na kocke narezana bučko in jajčevec. Spet na srednjem ognju, dokler kocke niso lepo zapečene, kar bi se moralo zgoditi v petih minutah pri bučkah in kakšno minuto dlje pri jajčevcu. Tik pred koncem jih zelo rahlo posolite. Enako lahko popečete tudi papriko. Golažu bodo te kocke dodale krhkost in svežino. Stresemo jih v lonec in golaž potresemo s svežim peteršiljem.«

NAMIG

Dodana zelenjava golaž spremeni v precej lahkotnejšo jed, pomaranča mu da svežino, cimet pa vonj in okus po daljnih deželah – kakor se za dober morski recept spodobi.

Še več slastnih receptov vas čaka v reviji Jana,  št. 29, 16. julij, 2024.

revija Jana