Vir: arhiv Svet24

Ne, to pot ne bomo začeli s previsoko težo, holesterolom, krvnim tlakom, okornostjo in slabo samopodobo, ampak se raje vprašajmo, kdaj se telo obnavlja. Vemo, da si možgani polnijo baterije med spanjem in da človeka najlažje umoriš tako, da mu ne pustiš spati. Kdaj pa deluje servis za telo? Očitno takrat, ko ga ne zasipavamo s hrano. Poglejte si stoletnike, med njimi pač ni debelih. Za pisatelja Borisa Pahorja, ki pri 101 letu še veselo potuje po svetu, pravijo, da skoraj nič ne je. Je torej stradanje recept za vitkost in dolgoživost? Znanost pravi, da ni čisto tako, in dr. Michael Mosley, njegove oddaje ste si lahko ogledali na nacionalki, pred kratkim pa je v slovenščini izšla njegova knjiga Dieta 5 : 2, nas tudi tolaži, da lahko naredimo zase veliko dobrega brez prehudega odrekanja. In shujšamo za zmeraj.

Za mnoge je post ob luninih menah larifari, saj ni nobene pametne obrazložitve, zakaj bi stradanje ob prvem in zadnjem krajcu, ščipu in mlaju tako blagodejno vlivalo na našo postavo. Od kilograma do dveh manj – in ne dobiš ju nazaj, je veljalo pred desetletji, ko je hujšanje z luno postalo modno. Morda pa je stvar vendarle razložljiva, pri čemer pa naš ljubi satelit sploh ni kaj dosti zaslužen za boljše počutje in kopnenje kilogramov? Pomemben je post, ki je blagodejen kadarkoli.

Na svoji koži. Če imate radi dokumentarce, dr. Michaela Mosleyja gotovo niste zgrešili (na Googlu najdete celo morje njegovih posnetkov). Gospod je diplomiral iz politologije, filozofije in ekonomije, kasneje pa tudi iz medicine, skratka, ni mu mogoče očitati, da nima širokega znanja, prav zaradi multidisciplinarnega pristopa so njegovi dokumentarci, ki jih snema za BBC, tako odmevni. Ko so mu zdravniki namignili, da se mu (pri sicer na videz dobrem zdravju) krvna slika slabša in da je pri samo nekaj kilogramih preveč »debel od znotraj«, kar pomeni, da so zamaščeni vitalni organi, je postal predmet svojih dokumentarcev kar sam. S snemalno ekipo je obiskal številne svetovno znane strokovnjake in obsodba je bila na dlani – kriva je hrana. Iz posnetega je bilo jasno, da so najboljši servis za zdravo, še posebej pa bolno telo obdobja stradanja, ko lahko obrambni mehanizem v miru popravi poškodovano DNK. Tudi naši davni predniki naj bi bili vitki in vitalni zaradi izmenjujočih se obdobij obilja in stradanja, ko hrane ni bilo.

Michael je poskusil s štiridnevnim postom in rezultati so bili osupljivo dobri, njegov osebni zdravnik, ki mu je že grozil z zdravili za diabetes, holesterol in še marsikaj, je bil navdušen. Michael pa nekoliko manj – naj se vse življenje odpoveduje hrani, ki jo ima rad, prekrške pa plačuje z dolgimi posti? Zato je začel (kakopak s kamero) oblegati strokovnjake za post in po mnogih poskusih ugotovil, da so prav tako učinkoviti  vmesni posti, torej dva dni na teden, pa še takrat nisi popolnoma brez hrane.

Več v Zarji št. 14, 5. 4. 2016