Bilo je prvega novembra okrog desetih zvečer v bližini ljubljanskih Žal. Obiskovalci grobov so že zdavnaj odšli domov, ulice so zapuščene samevale, pa se je voznik mestnega avtobusa s samo dvema potnicama popolnoma prepustil svojemu notranjemu dirkaču. Ena od potnic je vstala, da bi pritisnila na gumb za izstop – s sedeža ga ni dosegla – prav takrat, ko je kandidat za Formulo ena zagledal policiste. In skočil na zavoro. Samo hip za tem se je potnica kot človeška frnikola prikotalila po avtobusu in treščila v voznikovo kabino.

Avtobus je bil krvav, gospa tudi, iz prebite arkade ji je tekla kri, a je policisti, ki so stopili na avtobus in ji ponudili pomoč, niso poskušali ustaviti, ko je rinila domov, češ da ji nič ni. Pa je potem od doma poklicala na urgenco, jim opisala svoje poškodbe in vprašala, ali se jim »zdi smiselno«, da pride. Ja, zdelo se jim je zelo smiselno, pa je poklicala taksi in prišla. Ugotovili so, da ima pretres možganov in zdrobljeno ramo. Dan pozneje so jo operirali in ji v ramo vstavili impresiven kup železja.

Tole je nekaj od tistega, kar jo čaka: večmesečna bolniška in še daljše okrevanje, bolečine, so ji obljubili, bodo trajale še kakšno leto in dlje, rama pa nikoli več ne bo taka kot prej. Ona pa premišljuje, ali bo s samo eno uporabno roko kos svojemu živahnemu psu.

Njeno življenje, to je jasno že zdaj, se bo zelo spremenilo.

Dogodek je pozneje sama prijavila policiji, ki je pridobila podatke o vozniku in si ogledala posnetek videonadzornega sistema na avtobusu. Preiskava še poteka, so nam sporočili.

Vaš notranji Tarzan. Padci na mestnem avtobusu nikakor niso redkost. Vendar so vam na spletni strani Ljubljanskega potniškega prometa pripravili Navodila za varno potovanje na avtobusu LPP, da bi bilo nezgod čim manj. Tole jim je treba priznati, pisec navodil se je zelo potrudil, lotil se jih je sistematično, napisal jih je razumljivo, še večino vejic je nasejal na prava mesta, samo eno napakico ima tale vodnik po varnih prevozih: teorija v navodilih nima nobene zveze z resničnostjo na mestnih avtobusih. Ali prevedeno v avtobusni jezik, resničnost se kuja na Črnučah, teorija je čemerno obtičala na Večni poti, vmes pa nobene direktne povezave.

Vzemimo tisto o »idealnem sedežu« - čimprej sedite blizu vstopnih vrat in blizu tipke STOP, rotijo navodila. Za tiste v srednjih letih je menda idealen sedež blizu sprednjega ali srednjega dela vozila. Samo vprašanjce, ste kdaj v nabutanem avtobusu poskusili najti prost sedež? Katerikolisedež?

Nakupovalne vrečke »odsvetujejo«, piše. Ampak če nimate avtomobila in je helikopter zaseden, za taksi nimate denarja in je peš predaleč, morate pač po opravkih z avtobusom in potem se vam mimogrede zgodi kakšna nakupovalna vrečka. No, ne če si prej priskrbite »ustrezno torbico, ki jo lahko obesimo križno čez prsi«, poučujejo navodila. Potrebujete tudi »udobne in stabilne čevlje«. Ženske v salonarjih, domnevamo, naj raje hodijo peš?

Nikakor ne spreglejte priporočila, da si na avtobus prinesete jabolčni sok, pomešan z vodo (ali zeliščni čaj) ali da za boljši oprijem ob gledanju televizije vadite s posebnimi žogicami, za boljše ravnotežje pa s hojo po brisači.

In mi smo mislili, da se znamo voziti z avtobusom. Zdaj vemo, to ni samo vožnja, to je cel športni program.

Krompirjevci. Ne, nočemo reči, da so vsi vozniki avtobusov divjaki, sploh ne. In tudi to vemo, da se včasih padci ne zgodijo po njihovi krivdi, kot priča članek v Dnevniku iz lanskega februarja, ki pripoveduje o potnici, ki se je hudo poškodovala, ko je voznik avtobusa zaviral, ker je »predrzni voznik opla« izsilil prednost. Vendar ga skoraj ni Ljubljančana, ki ne bi poznal kakšne grozljivke z mestnega avtobusa, pa naj se je zgodila njemu ali komu, ki ga pozna. Da »nas vozijo, kot bi peljali krompir« je pogosta pritožba, zamomljana v brado med vožnjo.

Je poškodb na mestnem avtobusu res veliko, ali je to samo urbani mit? Povprašali smo na ljubljansko Policijsko upravo, pa se je pokazalo, da tovrstni podatki domujejo v različnih statistikah: »Podatkov in statistke ne vodimo na način, da bi vam lahko posredovali število letnih prijav padcev na avtobusih. Potnik se lahko na avtobusu poškoduje zaradi lastne krivde (neprimerna hoja, se ne drži držal, ne sedi med vožnjo – to je odvisno seveda od zasedenosti sedežev) ali zaradi krivde voznika ali zaradi krivde drugih udeležencev. Kadar govorimo o poškodbah zaradi lastne krivde, to obravnavamo kot dogodek in ne kot prometno nesrečo. V kolikor pa je potnik poškodovan zaradi krivde voznika (sunkovito speljevanje, zaviranje ipd.) ali tretjih udeležencev, pa dogodke obravnavamo kot prometno nesrečo. V primeru hudih poškodb ali celo smrti (ki je na območju Policijske uprava Ljubljana ne beležimo), pa obravnavamo kot kaznivo dejanje po 325. členu kazenskega zakonika. Ogrožanje posebnih vrsta javnega prometa ali po 323. členu KZ-1 Povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti. Odvisno od okoliščin dogodka.«

Z nami je varno. Peter Horvat, direktor podjetja Ljubljanski potniški promet, pravi, da so lani prejeli 101 odškodninski zahtevek pri skoraj štiridestih milijonih potovanj, kar pomeni, je prepričan, »da je z LPP varno potovati«. Do konca letošnjega leta, predvideva, bodo prejeli podobno število odškodninskih zahtevkov.

Seveda pa število zahtevkov ne pomeni dejanskega števila nezgod, pripominjamo. Nekateri ne uveljavljajo odškodnine, srečneži se prekucnejo brez poškodb ali ne gredo na urgenco in dogodek torej ni nikjer zabeležen.

Najpogostejši razlog, da pride do poškodbe, pravi g. Horvat, so razmere v prometu:»Velika večina vzrokov je povezana s prometno situacijo, ko osebno vozilo neprimerno izsiljuje avtobus in mora zato voznik ustaviti brez opozorila. Zato tudi vedno svetujemo, da je v času potovanja najbolje sesti oziroma, da mora biti potnikov oprijem drogov zagotovljen neprekinjeno. Občasno so na postajališčih tudi neustrezno parkirana osebna vozila, kar povzroči, da voznik ne more ustrezno ustaviti avtobusa in je zato varen izstop na povišanem delu pločnika onemogočen. To povzroči, da mora potnik stopiti pregloboko na cestišče, kar ogroža njegovo varnost. V takih situacijah starejšim potnikom svetujemo, da izstopijo drugače, kot so sicer vajeni. … Do kršenja pravil prihaja tudi s strani voznikov, vendar pa s kombinacijo osebnega pristopa do voznika, splošnega obveščanja voznikov in stalnega nadzora to sproti odpravljamo ter voznike na ta način ozaveščamo. V primeru kršitve se voznika opozori na nepravilno ravnanje (ustno ali pisno). Če pa obstaja možnost, da tako ravnanje ne bi pokazalo pozitivnih rezultatov, uporabimo ostrejše ujrepe. Lahko pa brez težav trdimo, da ti ukrepi v 99 odstotkih niso potrebni.«

Voznike tudi izobražujejo, učijo jih, kako ukrepati ob poškodbah potnikov. Analizirajo tudi pritožbe potnikov, zato so informacije in pritožbe potnikov pomembne, pravijo na LPP.



Več v Zarji št. 22, 17. 11. 2015