Revija Zarja

Te dni vidimo, kako vsi naši sosedje že na veliko pripravljajo vrtove. Na mnogih so že zeleni. S sestro premišljujeva, da bi tudi pri nas namesto travnika to leto imeli nekaj gredic. Ne veva pa, kako se je tega najbolje lotiti. Ali naj odstraniva rušo, ali naj le obdelava travnik z motokultivatorjem, ali naj zemljo kar nasujeva na travo? Ali tako pripravljeno gredo lahko takoj z nečim zasejemo ali bo treba čakati eno sezono?  Od najinih moških ni pričakovati kakšne pomoči pri tem projektu (brez uspeha čakava že nekaj let), zdaj bi zavihali rokave in se tega sami lotili. Torej prosiva za nasvet, ki bi bil primeren najinim zmogljivostim.

Olga in Kati

Obstaja veliko razlogov, zakaj del travnika spremeniti v sadni, zeliščni ali zelenjavni vrt. Pravo vprašanje je le, kako se tega lotiti, posebej če ni računati na močne mišice. Trave sodijo med najbolj trdožive rastline z zelo razvejanim koreninskim sistemom. Večina se jih razmnožuje tudi vegetativno, torej s podzemnimi poganjki, zato je njihovo zatiranje zelo zahtevno.

Preorati travnik je najslabši scenarij, ker tako le razdelimo korenine trav in spodbudimo njihovo rast. Ko zemljo odpremo, bo dež spral minerale in mikroorganizme iz zgornjih plasti. Četudi imajo nekatere rastline zelo rade sveže preoran travnik (pesa, blitva ...), bi takšen pristop zahteval ogromno pletja v prvi in drugi sezoni. Včasih je bil to najpogostejši scenarij in mnogi (pardon, mnoge!) se še spomnijo večurnega klečanja ali čepenja, ko so takšno zapleveljeno njivo čistili, da plevel ni prerasel posevkov. Verjetno vas zanimajo lažji načini.

Če želimo iz travne ruše narediti obdelovalno površino, se tega lahko lotimo tudi drugače.

1.

Eni prisegajo na kemijo in vse mogoče zatiralce plevelov. Kemija jih res lahko hitro »požge«, vendar boste to isto kemijo tako ali drugače tudi sami zaužili. Ker gre za rakotvorne, mutagene in za živčevje pogubne snovi, vam takšno bližnjico odsvetujem.

2.

Za »požiganje« plevelov lahko uporabite tudi pravi ogenj. Če tam, kjer želite vrt, zakurite veje in ostanke z vrta, boste hkrati očistili prostor. Nekateri to naredijo tudi z brenerjem (plinskim gorilnikom). Metoda kemično ne onesnažuje prsti, pepel jo celo obogati z rudninskimi snovmi, vseeno pa prizadene mikroorganizme in je te potem treba okrepiti z dodajanjem svežega komposta ali raztopinami z mikroorganizmi. Metoda je primerna, če je zemlja pod travno rušo že dovolj globoka in rodovitna in vas motijo le trave na njej. Sicer pa raje izbirajte med naslednjimi opisanimi metodami.

3.

Tretji način je, da odstranimo rušo vsaj do globine 30 cm in potem namesto nje nasujemo vrtno zemljo. Rušo pa kompostiramo ali, če je lepa, z njo ozelenimo kakšno drugo površino. Takšen poseg je smotrn, če res želite narediti le kakšno manjšo gredico in če za vas ni problem dobaviti in na pravo mesto iztovoriti novo kakovostno prst. Zahteva pa tudi nekaj logistike, saj gre za veliko materiala, ki ga je treba odkopati, odpeljati in pripeljati novega. Dodaten problem pri tej  možnosti je, da z odstranitvijo zgornje plasti v večini primerov odstranimo tudi najbolj živ in rodoviten del prsti.

4.

Četrta možnost je, da odkopljemo del travnika, ki ga želimo spremeniti, in potem pazljivo odstranimo travo s koreninami vred, zemljo pa presejemo in vrnemo na gredo. To delamo tako, da najprej damo na kup material s prvega metra, potem tisto, kar je na drugem metru, takoj presejemo na prvi del odkopane gredice. Tako se izognemo dvakratnemu prelaganju. To, kar smo odkopali na začetku, pa uporabimo na zadnjem delu gredice.

Pri tem je manj manipulacije z materialom, je pa postopek zelo zamuden, saj so trave zelo trdožive, njihove korenine pa presenetljivo dolge in prepredene. Ker bo zagotovo nekaj prsti ostalo med koreninami, bo treba zemljo izboljšati tudi z dodajanjem komposta, vendar v veliko manjši količini kot v zgornji točki.

Revija Zarja

5.

Peta možnost je t. i. permakultura. Travno rušo pustimo tam, kjer je, in jo le zadušimo s plastjo kartona, krp, staro preprogo (če v njej ni umetnih vlaken), papirjem, sekanci, lubjem ... Če na travo položimo debelejši karton, ki smo mu odstranili lepilni trak ali sponke, bo to odlična bariera za plevele. Karton dobro navlažimo in nanj nasujemo čim več organskega materiala – npr. listja, ki ga pograbimo, travo, ki smo jo pokosili, sekance in podobno. Da dolgoročno uspešno zadušimo travo, potrebujemo vsaj 30 centimetrov takšne zastirke. Še bolje je, da kot sendvič zložimo še več rjavih in zelenih plasti. Vsako plast takoj navlažimo, poteptamo in potem nanjo zlagamo naslednjo. Tako ustvarjena greda je hitro pripravljena, ni pa enako hitro tudi uporabna. Potrebovala bo nekaj časa, da material razpade in ustvari novo prst. Vmes, če se vam mudi, lahko na nekaj mestih odrinete zastirko in v jamice nasujete kompost ali dobro vrtno zemljo. V takšno jamico potem lahko sadite že to leto listnate rastline (npr. solate), fižole ali buče.

Prvo leto bo verjetno vaša zasaditev potrebovala tudi nekaj dodatne pomoči v obliki gnojenja s koprivami in gabezom. Razkroj organskega materiala pa lahko pospešimo tudi, če gredo škropimo z biodinamičnimi preparati za kompost (gnoj iz roga ali kompost po Mariji Thun) ali uporabimo vermikompostni čaj (več v okvirju).

Korenovke prvo sezono na takšni gredi ne bodo uspevale. Tudi plodovke (z izjemo paprik) pridejo na vrsto naslednje leto. Zagotovo pa gre za najlažji način, s katerim tudi močno izboljšamo kakovost prsti. Material, ki kompostira, imajo rastline zelo rade, ker zadržuje vodo, ponuja hranila in z razpadanjem ustvarja tudi nekaj toplote. 

Ena luknja, veliko pridelka

Drugi način, da izkoristite travnik za pridelavo koristnejših rastlin, je, da izkopljete le luknje, v katere posadite sadike sadja ali jagodičja. Ne bo vam treba obrniti celotne travne ruše. Le na razdalji enega metra (ali kolikor že potrebuje izbrana rastlina) skopljete jamico, v njej s kompostom izboljšate kakovost prsti in potem posadite sadiko maline, robide, sibirske borovnice ... Okrog položite eno ali dve plasti kartona in nanj naložite zastirko v premeru kakšnih 30–50 cm. Jagodičje bo že v enem letu obrodilo sadeže. Poseg je resnično minimalen in tudi kartona in zastirke boste potrebovali zelo malo. Če pomislite, da na enem metru, posajenem z grmičastim jagodičjem, lahko pridelamo vsaj 3–4 kilograme plodov, in to ob minimalnem delu, postane jasno, zakaj je zelenico bolje nameniti temu kot solati.

Na podoben način lahko posadite tudi nekatere začimbnice. Predvsem tiste, ki rastejo iz ene korenine in se ne razvijajo s podzemnimi poganjki, so odlične za takšne novonastale grede na travniku. Dobri kandidati so žajbelj, sivka, pehtran ... Posadimo jih v jamice in tako kot pri drevesih in grmičevju prostor okrog korenine prekrijemo s kartonom in zastirko. Ta način ni primeren za meto, meliso in pelin, ki se razmnožujejo predvsem vegetativno, razen če ne želite zatirati njihovo čezmerno širitev.  

Več v reviji Zarja št. 14, 2. 4. 2019.